Plače na Hrvaškem nižje kot v Sloveniji, a brezposelni prejemajo višje nadomestilo

Splošno velja prepričanje, da so delavci na Hrvaškem slabo zaščiteni in imajo malo pravic. Že desetletja se poskuša zagotoviti zaščita delavcev s pogostimi spremembami in dopolnitvami zakona o delu.

A v zadnjih letih so se razmere spremenile – zaradi velikega upada brezposelnosti in pomanjkanja delovne sile. Pogajalska moč je zdaj na strani delavcev, ne delodajalcev, kar delavske pravice varuje veliko bolj učinkovito kot zakon o delu. Pomembno vlogo ima tudi država – predvsem s tem, da zaposlenim zagotavlja 'varnostno mrežo'. Ključni način za dosego tega cilja je dovolj visoko denarno nadomestilo za brezposelnost, ki v primeru izgube službe zmanjša strah pred odpovedjo in omogoči dovolj časa za iskanje nove zaposlitve, skladne s kvalifikacijami, brez časovnega oziroma finančnega pritiska.

Na tem področju je Hrvaška dosegla opazen napredek. Kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo, je zdaj realnost – najvišji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost je na Hrvaškem tako višji kot v Sloveniji.

Trenutno najvišje nadomestilo na Hrvaškem znaša 915,6 evra, v Sloveniji pa 892,5 evra. To je rezultat večletnega zviševanja nadomestil na Hrvaškem in dolgoletne stagnacije v Sloveniji.

V Sloveniji se najvišji znesek ni spremenil že 13 let, medtem ko se je na Hrvaškem od leta 2021 povišal s 4.730 kun (630 evrov) na sedanjih 915,6 evra – torej za 285,6 evra oziroma kar 45 odstotkov.

Marca letos je bilo v Sloveniji 15.333 prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost, na Hrvaškem pa 25.377. Približno vsak tretji brezposelni v Sloveniji je prejemal nadomestilo, na Hrvaškem pa vsak četrti.

Slovenija ni zvišala nadomestila že več od desetletja

V Sloveniji potekajo pogajanja o zvišanju denarnega nadomestila za brezposelnost. Po predlaganem amandmaju na Zakon o urejanju trga dela bi bilo nadomestilo za brezposelnost omejeno na 130 odstotkov minimalne plače. V tolikšnem znesku bi ga brezposelni prejemali prve tri mesece, nato pa bi se znesek postopno zniževal: naslednje tri mesece največ 110 odstotkov minimalne plače, naslednjih šest mesecev največ 100 odstotkov minimalne plače, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače.

To bi pomenilo, da bi bilo glede na minimalno plačo 1.277,72 evra bruto najvišje nadomestilo za brezposelnost to leto 1.661 evrov (za prve tri mesece), najnižje pa 958 evrov.

 

 

To je sprejemljivo tako za delodajalce kot za sindikate, vendar ni sprejemljivo za finančno ministrstvo, ki blokira novi zakon zaradi zvišanja nadomestila za brezposelnost. Na ministrstvu utemeljujejo, da bi to lahko ogrozilo vzdržnost javnih financ.

To je precej nejasno stališče, še zlasti če upoštevamo, da je bilo marca letos v Sloveniji le 15.333 prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost – bistveno manj kot na začetku leta 2013, ko je bilo skupno 124 tisoč brezposelnih in je bilo število prejemnikov nadomestila zagotovo precej višje (saj nadomestila ne prejema vsak brezposelni). Če domnevamo, da je tudi takrat približno vsak tretji brezposelni prejemal nadomestilo, je to pomenilo več kot 40 tisoč prejemnikov.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je marca 15.333 prejemnikov povprečno prejelo 863,81 evra, kar pomeni, da je mesečni strošek znašal 13,24 milijona evrov, letni pa 158,88 milijona evrov. Če bi nadomestilo povečali v skladu s predlogom – tako da bi najvišje nadomestilo letos znašalo 1.661 evrov – in bi število prejemnikov ostalo enako, bi mesečni strošek narasel na 25,47 milijona evrov, letni pa na 305 milijonov evrov, kar pomeni dodatnih 146 milijonov evrov letno.

Velike razlike med hrvaškimi županijami

Kar zadeva Hrvaško, je bilo marca 25.377 prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost. Približno četrtina oziroma 26,2 odstotka brezposelnih prejema nadomestilo, vendar obstajajo velike razlike med županijami. Najvišji delež prejemnikov je v Istrski županiji, kjer nadomestilo prejema kar 53 odstotkov brezposelnih. Sledita Varaždinska (43 odstotkov) in Zadrska županija (31 odstotkov). Najnižji delež prejemnikov je v Osiješko-baranjski (13 odstotkov) in Brodsko-posavski županiji (14 odstotkov).

To je lahko tudi kazalnik zdravja trga dela. V županijah, kjer je nizek odstotek prejemnikov nadomestil v skupnem številu brezposelnih, gre verjetno za to, da je večina brezposelnih brezposelna več kot eno leto, kar pomeni, da je njihova možnost ponovne vključitve na trg dela majhna.

Veliki odstotek prejemnikov nadomestila za brezposelnost v nekaterih županijah je dober znak, ker kaže, da je velik del brezposelnih kratkoročno brezposeln, manj kot eno leto, in da se bo verjetno hitro spet zaposlil zaradi dinamičnega trga dela.

Razmere na Hrvaškem so vedno boljše

V relativno kratkem obdobju se je trg dela na Hrvaškem radikalno spremenil zaradi visoke rasti gospodarstva. Poleg splošnih kazalnikov, kot je kumulativni BDP - po rasti je Hrvaška ena izmed najboljših v EU od leta 2019 -, se to opazi tudi na konkretnih številkah.

Na primer, vse do leta 2015 je bilo na Hrvaškem več kot 300 tisoč brezposelnih. Leta 2024 se je ta številka znižala pod 100 tisoč. Podobno je bilo s številom prejemnikov nadomestila za brezposelnost, ki je z 78 tisoč leta 2010 upadlo na 20 tisoč v letu 2024.