Zastoji na avtocestah slabe volje ne povzročajo le turistom, ki se jim mudi na morje. V prometnih zamaških na poti na delo čas in energijo vsak dan izgublja tudi na tisoče zaposlenih.
Najhujši zastoji to poletje nastajajo na štajerski avtocesti, kjer Dars prenavlja odsek avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Čas potovanja med Mariborom in Ljubljano se podaljša tudi za eno uro in več.
Zaposleni, ki se z avtomobilom vozijo na delo v Ljubljano, zelo težko pravočasno pridejo na delovno mesto oziroma morajo od doma več ur pred začetkom delovnika.
Preberi še

Je vlak dobra alternativa avtocesti? Glas ljudstva: Ne!
Odgovori na anketo so zgovorni.
20.04.2025

Zastoji na štajerski avtocesti – prevozniki opozarjajo na škodo
Kaj lahko naredi Dars, da bo zastojev čim manj?
11.04.2025

Marko Lotrič: Rešitev za zastoje je decentralizacija države
Državni svet opozarja na škodo, ki jo povzročajo zastoji na avtocestah.
22.01.2024

Zastoji na štajerski avtocesti: Posledice bodo, ukrepi v pripravi
"Že sedaj gre skozi Slovenske Konjice približno 13.000 vozil na dan, potem pa bo ta številka vsaj enkrat višja."
26.07.2023

Alenka Bratušek: Prevoznost cest se izboljšuje
Prednostna analoga infrastrukturnega resorja je vzpostaviti povezljivost po celotni državi.
07.08.2023
Ustrezne alternative z javnim prevozom ni. Kot smo pisali, so tudi z vlaki težave, saj zaradi prenove proge med Mariborom in Ljubljano vozi manj vlakov, ob nekaterih terminih pa morajo potniki v Celju prestopiti na avtobus. Vožnja z najhitrejšim vlakom brez zamud traja slabi dve uri.
"Gre za tipičen primer krivde tretjega (pogojno denimo Dars) ali višje sile (vis maior), ki izključuje odgovornost delavca. Zato ta okoliščina ne more biti predmet odpovedi pogodbe o zaposlitvi," je povedal pravnik Boštjan J. Turk.
Avtobusni prevoz pa zaradi zastojev na avtocestah, kjer seveda obtiči tudi avtobus, ni nič boljša alternativa poti z avtomobilom.
Nekateri delodajalci razumejo stisko zaposlenih
Nekateri delodajalci poskušajo pomagati svojim delavcem tako, da jim omogočajo več dela od doma.
Pri Hoferju so obseg dovoljenega dela od doma povečali z dvakrat na teden na trikrat na teden.
"Prisluhnili smo svojim sodelavkam in sodelavcem, ki so opozorili na trenutne gneče na cestah zaradi del in turistične sezone, ter čez poletje uvedli možnost dela od doma do trikrat na teden (prej do dvakrat), delo pa lahko zdaj od doma opravljajo tudi iz tujine," so zapisali na omrežju LinkedIn.
GZS: Redni prometni zastoji ali drugi predvidljivi dogodki, kot je jutranja konica, se ne štejejejo za višjo silo, ker so del vsakdana in so predvidljivi, delavec pa jih mora upoštevati pri načrtovanju prihoda na delo.
"Verjamemo, da fleksibilnost pripomore tako k boljšemu splošnemu počutju kot tudi še boljši produktivnosti v službi," so zapisali pri Hoferju.
Nekateri pa so opozorili, da vsa delovna mesta ne omogočajo dela od doma – na primer za prodajalce v trgovinah.
Dars je pred začetkom del ministrstvo za javno upravo pozval, naj državne institucije zaposlenim v najbolj obremenjenih terminih omogočijo več dela od doma. Z ministrstva za javno upravo na vprašanja Bloomberga Adria glede tega včeraj niso odgovorili.
Je ogroženo delovno mesto?
Zakon o delovnih razmerjih sicer pravi, da je delovno mesto primerno, če "kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca".
Policija: Zastojev ne moremo preprečiti Policija zaradi zastojev zagotavlja dodatne policijske patrulje, ki nadzirajo in urejajo cestni promet na območju zastojev v najbolj kritičnih terminih, vendar velike prometne obremenitve in omejene razpoložljive cestne povezave ne omogočajo takojšnje odprave zastojev, je sporočila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica policije za odnose z javnostmi. "Večina voznikov sicer spoštuje cestnoprometne predpise, se pa seveda pojavljajo tudi izjeme, zato policijske patrulje ob izvajanju svojih nalog zoper tovrstne voznike izvedejo predpisane postopke." Zaradi zastojev policija ne beleži občutnega povečanja obravnavanih prometnih nesreč in ocenjuje, da je upravljavec avtocest primerno postavil prometno signalizacijo. |
Ali to pomeni, da lahko delodajalec prekine pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki ne more pravočasno na delo?
Po mnenju strokovnjaka za delovno pravo Boštjana J. Turka ne more. "Ne, gre za tipičen primer krivde tretjega (pogojno denimo Dars) ali višje sile (vis maior), ki izključuje odgovornost delavca. Zato ta okoliščina ne more biti predmet odpovedi pogodbe o zaposlitvi," je za Bloomberg Adria odgovoril pravnik Boštjan J. Turk.
GZS: Ni vsak zastoj višja sila
Na GZS poudarjajo, da če delavec zamudi zaradi višje sile (na primer nepričakovani zastoj, zapora ali nesreča na cesti, izredne vremenske razmere), to praviloma ni njegova krivda in mu delodajalec ne sme avtomatično izreči sankcij (ne more niti odpovedati pogodbe), mora pa delavec o tem nemudoma obvestiti delodajalca.
A to ne pomeni, da je višja sila vsaka zamuda, opozarjajo pri GZS. Redni prometni zastoji ali drugi predvidljivi dogodki, kot je jutranja konica, se ne štejejo za višjo silo, ker so del vsakdana in so predvidljivi, kar mora delavec upoštevati pri načrtovanju prihoda na delo.
"V takem primeru lahko podjetje omogoči nadomeščanje ur, porabo dopusta, delo od doma (če narava dela to dopušča) ali upošteva zamudo kot izredni primer brez krivde delavca," so pojasnili pri GZS. Priporočljivo je, da imajo podjetja notranje akte oziroma pravilnike, ki to urejajo, da je ravnanje predvidljivo in enotno, z opombo, da bo vsak primer obravnavan individualno, so še sporočili s slovenske gospodarske zbornice.
"Treba bo pač potrpeti do konca septembra," je povedal župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc.
V ponedeljek v dopoldanskih urah je zastoj na štajerski avtocesti v smeri Ljubljane povzročal okoli 45 minut zamude. V smeri proti Mariboru je bila zamuda desetminutna. Popoldne se zastoji povečajo v smeri od Ljubljane proti Mariboru. Torej zaposleni niso samo pozni na delo, močno se jim podaljša tudi čas vožnje domov.
Težave tudi na lokalnih cestah
Zgoščen promet in zastoji so trenutno stalnica tudi na vzporednih lokalnih cestah, saj ljudje iščejo pot mimo zastoja, je povedal župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc. Težave povzročajo predvsem turisti, ki ne poznajo lokalnih cest in se izgubljajo ter ogrožajo druge udeležence v prometu, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Ratajc. Opažajo tudi, da je v tem obdobju več prometnih nesreč, čeprav je na cestah več policistov.
Župani občin, ki ležijo ob odseku, kjer potekajo dela, so v rednih stikih z Darsom in policijo, je povedal Ratajc, a prav veliko ne morejo storiti. "Treba bo pač potrpeti do konca septembra," je povedal župan. Ker je zaradi del zaprt uvoz na avtocesto v Slovenskih Konjicah, so domačini prisiljeni uporabiti lokalno cesto in na avtocesto zapeljati šele v Celju.
Dela naj bi se do konca septembra letos končala, znova pa se bodo začela prihodnjo pomlad, ko bo na vrsti obnova drugega kraka avtoceste na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami.
Visoki stroški tudi za avtoprevoznike
Zastoji na avtocestah stroškov in težav ne povzročajo le zaposlenim, ki se vozijo na delo, in njihovim podjetjem. Veliko škodo imajo tudi avtoprevozniki, ki ne morejo pravočasno dostaviti blaga s tovornjaki. Na GZS so izračunali, da je strošek ene ure, ko tovorno vozilo stoji v zastoju, okrog 120 evrov.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...