Konec cestninskih postaj na Hrvaškem: kaj se bo zgodilo s cenami

Plačilne hiške in poletne gneče na vstopih in izstopih z avtocest bodo kmalu stvar preteklosti. Družba Hrvatske autoceste (HAC) uvajajo povsem nov, digitalni sistem pobiranja cestnine, ki bo voznikom omogočil prehod brez ustavljanja.

O tem, kaj se bistveno spreminja za voznike, ali se bodo cestnine podražile in kakšna je usoda delavcev, ki danes delajo pri pobiranju cestnine, je za Bloomberg Adria TV in oddajo Spotlight pojasnil vodja projekta novega sistema pobiranja cestnine, Hrvoje Dorčić.

Adijo gnečam: vožnja brez ustavljanja na vseh avtocestah

Glavna sprememba, ki jo prinaša novi sistem, je uvedba t. i. modela "multilink free flow", torej sistema prostega pretoka. Za voznike to v praksi pomeni, da se pri prehodu skozi plačilne postaje ne bo več treba ustavljati ali upočasnjevati. Sistem bo samodejno evidentiral prehod vozila, s čimer naj bi izginile kilometrske kolone, zlasti v turistični sezoni.

Pomembno je tudi, poudarja Dorčić, da bo novi sistem veljal za celotno mrežo avtocest na Hrvaškem. To vključuje ne le odseke, ki jih upravlja HAC, temveč tudi koncesijske odseke, kot sta avtocesta Zagreb–Macelj in BINA Istra. S tem se končno vzpostavlja enoten in integriran sistem cestninjenja za celotno državo.

Čeprav se cene ne bodo zvišale, se uvaja koncept dinamičnega oblikovanja cen. To pomeni, da bo HAC lahko ponujal popuste za vožnjo v delih dneva ali leta, ko so gneče manjše, s čimer želijo voznike spodbuditi k potovanjem izven prometnih konic in tako dodatno razbremeniti promet. Študija o novih tarifnih modelih je še v pripravi, cilj pa je, pravi Jurčić, nagraditi uporabnike, ki pogosteje uporabljajo avtocesto, in tiste, ki izbirajo manj prometne termine.

Usoda 960 delavcev: odpovedi, odpravnine in nova delovna mesta

Ukinitve plačilnih hišk neposredno vplivajo na delovna mesta. V HAC‑ovem sistemu pobiranja cestnine trenutno dela okoli 960 zaposlenih, od tega 250 za določen čas. Dorčić poudarja, da se vse aktivnosti izvajajo v dogovoru s socialnimi partnerji. Velik del zaposlenih bo po njegovih besedah potreben tudi v novem sistemu.

Nekateri bodo preusmerjeni v 74 mobilnih ekip za nadzor cestninjenja, drugi bodo delali v kontrolnem centru v Benkovcu. Za del zaposlenih je predviden program spodbudnih odpravnin; do konca tega leta se je za ta program prijavilo trideset ljudi iz sektorja pobiranja cestnine, računajo pa tudi na naravni odliv zaposlenih v upokojitev.

Hrvaški model: "Pobiranje cestnine po kilometru je najbolj pošteno"

Dolgo se je v javnosti razpravljalo o uvedbi vinjet po vzoru Slovenije in Avstrije, vendar se je HAC vseeno odločil za sistem cestninjenja po prevoženem kilometru. Dorčić pojasnjuje, da je tak model izbran, ker je najbolj pošten do uporabnikov in skladni z direktivami Evropske unije.

Uvedba vinjet, trdi, bi privedla do zaračunavanja odsekov, ki so danes brezplačni, kot sta zagrebška in reška obvoznica, predor Sveti Ilija ali Krčki most. Prav tako se struktura prometa na Hrvaškem bistveno razlikuje od sosednjih držav. Medtem ko v Sloveniji prihodki od tovornega prometa predstavljajo približno 65 odstotkov vseh prihodkov od cestnin, je ta delež na Hrvaškem le približno 18 odstotkov, zato model vinjet ne bi bil enako uporaben.

Projekt v vrednosti 80 milijonov evrov ne bo povečal prihodkov HAC‑a

Skupna vrednost pogodbe za implementacijo novega sistema znaša 80 milijonov evrov. Od tega 64 milijonov evrov zajema dela, opremo in storitve, preostanek pa rezervne dele in desetletno vzdrževanje. Celoten znesek se financira iz sredstev Evropske unije prek Nacionalnega programa okrevanja in odpornosti.

Jurčić je na koncu poudaril, da cilj tega projekta ni povečanje prihodkov HAC‑a. Prihodki se, pravi, tako ali tako povečujejo zaradi stalne rasti prometa. "Ta sistem ne bo povzročil rasti prihodkov. Glavna ideja je, da bo dostopen, preprost za uporabo, moder in digitalen, in pričakujemo, da bodo naši uporabniki resnično zadovoljni," je sklenil.

Dela na namestitvi opreme naj bi bila končana do konca leta 2025, nato sledi faza testiranja. Popolnoma operativen naj bi bil novi sistem cestninjenja leta 2027.