Evidenca zaposlenih. Kako iz kadrovske analitike ustvariti posel?

Številne panoge v regiji Adria se že leta spoprijemajo s pomanjkanjem delovne sile, zato se kadrovniki sprašujejo, kako zmanjšati fluktuacijo in povečati zadovoljstvo zaposlenih. Je rešitev v dobrem poznavanju delavcev? V kadrovski analitiki je svojo poslovno idejo našlo podjetje Orgnostic. 

Zaposleni so kapital podjetja. Čeprav zadnja leta na trgu dela večinoma primanjkuje delovne sile, je trenutna gospodarska kriza najmočneje udarila po panogi informacijske tehnologije (IT). Velika podjetja so že posegla po odpuščanju in napovedujejo še nova. Za kadrovnike pa sta izziv tako zaposlovanje kot tudi odpuščanje. 

Prehod iz industrijskega gospodarstva v gospodarstvo znanja sili podjetja, da namenjajo več pozornosti zaposlenim in spremljanju podatkov o delovni sili, ki sicer veljajo za neizmerljive. Z drugimi besedami, kaže se potreba, da se tako kot v prodaji ali marketingu tudi v kadrovskih službah v večji meri opirajo na statistiko in analizo primerljivih podatkov. Tako ustvarijo temelje za uspešnejše upravljanje kadrov, s tem pa prispevajo k boljšim finančnim rezultatom podjetja.  

Težavo sta prepoznala Luka Babić in Igor Bogićević, soustanovitelja platforme Orgnostic. Ta podjetjem ponuja sistemsko rešitev za boljši pregled nad sestavo zaposlenih s povezovanjem in normalizacijo kadrovskih podatkov. Startup sta pred nekaj leti zagnala zato, ker sta se s potrebo po takem programskem izdelku srečala med delom v prejšnjih podjetjih – Babić v hrvaškem telekomunikacijskem podjetju Infobipu, Bogićević pa v družbi za analizo biomedicinskih podatkov Seven Bridges. 

Poslovni model Orgnostica je morda najbolje pojasniti s plastičnim primerom. Kot opisuje Babić, podjetje običajno uporablja štiri ali pet različnih orodij za spremljanje celotne administracije zaposlenih. Zaplet pa nastane, ko želi nekdo sestaviti celotno pot zaposlenega v organizaciji – od trenutka, ko je ta šele kandidat za delo, do trenutka, ko zapusti organizacijo.  

"Podatke iz teh sistemov je zelo težko povezati. To zahteva velik vložek v smislu zaposlitve podatkovnega inženirja, ki bo do 18 mesecev ustvarjal interno rešitev za povezovanje vseh sistemov. Poleg notranjih podatkov imamo še zunanje, na primer podatke s trga dela, pa tudi podatke, ki so lahko zahtevnejši za obdelavo, denimo sporočila s komunikacijske platforme Slack, sestanki na Zoomu in podobno," pojasnjuje sogovornik. 

Orgnostic ponuja rešitev, ki povezuje, normalizira in mapira različne podatke. Tako dobimo vpogled v postopke zaposlovanja, ugotovimo, kje so neučinkovitosti, ali so bila napredovanja in nagrajevanja izvedena ustrezno, zakaj ljudje zapuščajo podjetje in podobno. 

Podjetja lahko s platformo Orgnostic tudi diagnosticirajo kakovost podatkov v smislu, ali imajo vse potrebne informacije za pridobitev celovitejše slike o zaposlenih, dodaja sogovornik. To lahko koristi manjšim organizacijam, da začnejo za to skrbeti že precej zgodaj, predvsem pa velikim sistemom s pet do 20 tisoč zaposlenimi. 

Odnos lokalnih podjetij do kadrovske analitike 

Če bodo domača podjetja s podatki o zaposlenih ravnala učinkoviteje, bodo morda imela manj težav z iskanjem in zadrževanjem delovne sile. Podatki namreč kažejo, da se je iz regije Adria v zadnjih desetih letih odselilo več kot dva milijona ljudi. Jasno je, da to ustvarja primanjkljaj na trgu dela, da se prebivalstvo pri nas stara ter da je pritisk na pokojninsko in zdravstveno blagajno vse večji.  

Skrbno vodenje evidence zaposlenih bi lahko rešilo marsikatero težavo, a izzivi so drugje. "Domača podjetja namreč še niso dosegla stopnje razvoja, da bi se lahko ukvarjala z zaposlenimi, opirajoč se na inovativne tehnologije. Zrelost lokalnih podjetij in njihovih podatkov je še vedno razmeroma nizka," poudarjata Babić in Bogićević. 

To je tudi razlog, da manj delajo s podjetji iz naše regije, torej južne in jugovzhodne Evrope. "Če že sodelujemo z nekaterimi organizacijami s tega področja, so to večinoma tehnološka podjetja, ki imajo nekoliko drugačen odnos do podatkov, tehnologije in sistemov in pri katerih so stroški plač pomembnejša postavka v računovodskih izkazih," pravi Babić. 

Glavna težava lokalnih podjetij je v tem, da so proračuni za programske platforme popolnoma različni in tudi stopnja digitalizacije je razmeroma nizka, dodaja Bogićević. V ceniku na spletni strani ponujajo tri možnosti: prva je brezplačna, a ima tudi največ omejitev. Druga možnost je plačljiva, mesečna naročnina pa je odvisna od števila zaposlenih. Za podjetje z 200 zaposlenimi znaša 320 evrov, pri tisoč zaposlenih pa 1.440 evrov. Tretja možnost je za tiste, ki si želijo bolj prilagodljive možnosti vodenja evidence.  

Panoga IT – višje plače in manjša fluktuacija  

Kot ustanovitelja startupa s sedežem v Združenih državah Amerike in podružnico v Srbiji med glavnimi spremembami v panogi IT opažata manj prehajanja ljudi iz podjetja v podjetje, več dela na daljavo in višje plače.  

"Zadrževanje zaposlenih v podjetjih je zdaj precej izrazitejše, saj je odprtih delovnih mest manj kot lani," opisuje Babić. V preteklem letu je bilo zaznati velik pretok delavcev iz podjetja v podjetje. "Tektonska sprememba od leta 2020 je rast deleža zaposlitev na daljavo. Veliko ameriških in zahodnoevropskih startupov je prišlo v Srbijo, ne da bi tam odprli podjetje, zaposlujejo prek različnih spletnih platform in zagotavljajo boljše delovne pogoje kot domača podjetja," dodaja. 

Ob tem Bogićević poudarja, da vsako veliko spremembo na trgu običajno občutimo z letom ali dvema zamika, zdaj pa se v polnosti kažejo posledice svetovne recesije – predvsem odpuščanje in povsem drugačni proračuni podjetij.  

"Zelo so se spremenile tudi plače ljudi v IT-sektorju in ne moremo več tekmovati s ceno dela, ampak s kakovostjo. Za ponazoritev: ko smo leta 2020 pripravljali začetne proračune za Orgnostic, so bile plače inženirjev dvakrat višje od tistih, ki sem jih uporabljal za Seven Bridges deset let prej," se spominja Babić. 

Orgnostic

 

Prelivanje krize po nerealnih pričakovanjih 

Ko je govor o recesiji in krizi, se to po Bogićevićevih besedah trenutno najbolj občuti v storitvenih podjetjih zaradi globalne upočasnitve rasti. Podjetja takšnega profila imajo veliko ljudi na klopi (angl. bench  – izraz za zaposlene, ki ostanejo brez projektov), ki jih ne morejo zaposliti, njihove plače pa so za podjetje visok strošek.  

"Pričakoval bi še eno leto hujše recesije, vendar se trg še dolgo ne bo vrnil k optimizmu, ki smo mu bili priča v letih 2020 in 2021. To me ob neupravičenem optimizmu in nerealnih pričakovanjih rasti tehnoloških podjetij ni presenetilo, kar je dobro razvidno, če pogledamo vrednosti in pogoje investicij v tem obdobju, tudi lokalno. Nekaj naložb v letu 2021 ni imelo nobenega smisla, kapital je bil izjemno poceni zaradi zelo nizke obrestne mere," meni.  

Zato po njegovih besedah zdaj čutimo posledice precenjenih podjetij in napihnjenega trga, pri čemer podjetja niso dosegla pričakovane rasti od naložb, v katere so vložila.  

Podobno razmišlja Babić, ki spomni na ogromno rast vseh tehnoloških podjetij v letu 2020, predvsem zaradi digitalizacije, tako v dobavnih verigah kot pri splošnem poslovanju podjetij. "In potem je sledil upad. Verjamem, da je takrat veliko podjetij v navalu entuziazma in poceni kapitala zaposlilo veliko ljudi, zdaj pa doživljamo normalizacijo trga."

Pogoj – registracija startupov v tujini 

Orgnostic je doslej zbral 5,9 milijona dolarjev naložb in pravijo, da nenehno proučujejo možnosti za nov krog vlaganj. Ko pa Bogićević govori o lokalnih vlagateljih in startupih, to primerja z večnim vprašanjem o tem, kaj je bilo prej – kokoš ali jajce. 

"Lokalno se v povprečju pojavijo trije ali štirje startupi s potencialom za globalno rast. Na drugi strani imamo vlagatelje, ki imajo veliko manj poslov in izkušenj od svojih kolegov v ZDA ter ne morejo pomagati in odpirati vrat ustanoviteljem. Še vedno sem optimist. Razmere so veliko boljše kot pred desetimi leti, a gre za izjemno počasen in zahteven proces," pravi naš sogovornik. 

Meni tudi, da v regiji preveč govorimo o naložbah in samorogih na papirju, namesto da bi se osredotočili na to, kako ustvariti trajnostna podjetja, ki so dolgoživa in imajo naravno pot razvoja – katerih rast se običajno konča s prevzemom ali prvo javno ponudbo.  

Ko je govor o tujem kapitalu, njegov poslovni partner ocenjuje, da se je v ta del Evrope v minulem obdobju steklo veliko denarja in da je zdaj vsekakor lažje pridobiti naloižbo kot pred petimi ali desetimi leti. Toda ... "Treba se je zavedati, da tuji vlagatelji zaradi administrativnih in pravnih razlogov zelo težko vlagajo v podjetje, ki je samo srbski subjekt. Zato smo v ZDA ustanovili tako imenovano podjetje Delaware C-Corp z lokalno srbsko organizacijo kot hčerinsko družbo," pojasnjuje Babić. 

V zvezi s tem Bogićević ugotavlja, da je še vedno redko najti sklade, ki so pripravljeni vlagati v startupe, ustanovljene izključno v Srbiji (in tudi v regiji). "Gre le za nekaj skladov, ki imajo pomemben kapital od Evropske banke za obnovo in razvoj in so usmerjeni predvsem v določeno regijo."  

"Ameriški investicijski skladi so še vedno veliko naprednejši pri strukturi in strategiji investiranja ter imajo boljši odnos z ustanovitelji. To ni nič nenavadnega, če pogledamo, kako majhen delež evropskih vlagateljev ima izkušnje z delom v startupu oziroma z ustanovitvijo startupa, pa tudi z izzivi, s katerimi se srečujejo ustanovitelji," sklene. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar