Pretočne vojne v regiji: Bitka za jezik in drsenje po oceanu vsebine

Boj velikih korporacij ameriške zabavne industrije za pozornost sveta je naposled našel pot tudi v naše kraje. Potem ko je pionir pretočnih videostoritev Netflix regijo Adria osvojil že okoli leta 2016, do konca pandemije pa smo Balkanci klene domače izraze zamenjali za vseprisotne anglicizme, kot so binganje, scrollanje in Netflix and chill, se je lani na trgih pojavila še kopica rivalov – tako globalnih kot lokalnih.

Tuje velesile, ki slišijo na čudna imena, kot so HBO Max, Disney+, Amazon Prime Video, Apple TV+ in SkyShowtime, namreč ne zahtevajo nikakršne mobilizacije razen sedenja na kavču ali – priznajmo si – ležanja v postelji s prenosnikom v naročju, medtem ko po našem vidnem polju polzi dozdevno neskončno morje vsebine. Edina eksistencialna grožnja je tesnoba ob nezmožnosti izbire ali morda prepir s partnerjem, ker ta želi gledati Otok ljubezni (Love Island) namesto serije Černobil (Chernobyl). 

A cinizem je preuranjen: boj pretočnih velikanov za pozornost občinstva iz regije Adria namreč ni pretirano srdit, če je soditi po relativni ravnodušnosti globalnih akterjev do specifičnih zahtev in potreb razmeroma maloštevilne javnosti. Dodajmo k temu še razdrobljenost nacionalnih jezikov v regiji in posledica je ne ravno celovita optimizacija pretočnih platform za jezike v regiji – natančneje, nekatere platforme so pri ponudbi podnapisov boljše od drugih, razlike pa so tudi na ravni držav. Protiutež so sicer domače pretočne platforme, a si balkansko občinstvo želi ogledati tudi Marvelove superjunake na Disney+, mladinski seriji Sreda (Wednesday) in Čudne stvari (Stranger Things) na Netflixu ali prigode nesramno bogatih dopustnikov v HBO-jevem hitu Beli lotus (The White Lotus)

Gre za igro številk. Za Netflix, ki ima 230 milijonov naročnikov po vsem svetu, je tistih nekaj sto tisoč naročnikov z območja regije Adria pač zanemarljivih. Tako je glavna bitka in 'eksistencialna grožnja' pretočnih vojn za države v regiji prav skrb za ohranjanje nacionalnih jezikov v javnem prostoru oziroma zabavnih vsebinah, čeprav za zdaj z izjemo Slovenije države ne posegajo po zakonodajnih ukrepih za regulacijo tega področja.

Bloomberg

Ne gre pa zanemariti prednosti, ki jih prinaša prisotnost globalnih platform, saj kulturna izmenjava ni zgolj enosmerna. Ko uporabnik pridobi dostop do globalno priljubljenih vsebin, so ponudniki pretočnih storitev vse bolj pozorni na priložnosti za snemanje svojih vsebin v regiji, kar omogoča priliv sredstev za domačo avdiovizualno produkcijo, ustvarja službe za lokalne filmske profesionalce in krepi turizem. Na tem področju orjeta ledino predvsem Hrvaška in Srbija, kot smo ugotovili v regionalnem pregledu, a je tudi to precej odvisno od ustrezne zakonodaje.

Vsaka od petih držav v regiji ima svoje specifične izzive na področju pretočnih storitev, a je celotna regija do neke mere prepuščena globalnim trendom in tokovom v industriji, od konsolidacije velikih platform, ki krojijo nabor vsebin, do vse bolj standardizirane uporabniške izkušnje, ki pretkano prikuje našo pozornost na mimobežečo vsebino na zaslonih.

Skrivnosti pretočnih velikanov 

Gledalec videovsebin v regiji Adria ima leta 2023 na voljo že skoraj enako izbiro kot gledalec v Združenih državah Amerike (ZDA). Poleg Netflixa, HBO Max in Disney+ sta v vseh petih državah na voljo še Amazon Prime Video in SkyShowtime, ki združuje vsebino ameriških ponudnikov Peacock, Paramount+ in Showtime, za cinefile pa je na voljo tudi platforma Mubi, ki več kot 12 milijonom naročnikov po svetu ponuja kuriran izbor umetniških filmov. Medtem ko so največji ponudniki v drugih regijah lani zviševali cene naročnin, so se te v državah regije Adria celo pocenile.

Globalne pretočne platforme niso najbolj transparentne pri sporočanju števila naročnikov, za kar ima vsaka platforma svoje razloge, večinoma pa se sklicujejo na poslovno skrivnost. Tudi Netflix, ki v finančnih poročilih ne izpusti dejstva, da ima v svetovnem merilu največ naročnikov, je skop pri razčlenitvi teh naročnikov po regijah oziroma državah. Portal FlixPatrol ocenjuje, da jih je v regiji Adria okoli 900 tisoč, medtem ko letno poročilo za lani razkriva le, da je Netflix najbolj priljubljen ravno v regiji Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (EMEA), kjer ima dobrih 76 milijonov naročnikov; dva milijona in pol več kot v Severni Ameriki, kjer je število naročnikov lani upadlo.

V svetovnem merilu je Netflixu tesno za petami – morda presenetljivo – Amazon Prime Video s približno 220 milijonov naročnikov, a je to predvsem posledica dejstva, da imajo dostop do platforme vsi naročniki na Amazonovo dostavno storitev Prime. V regiji Adria po oceni FlixPatrola Amazonovo videoplatformo uporablja okoli sto tisoč ljudi, kar bi bilo manj od ocenjenega števila naročnikov pri drugih dveh največjih ponudnikih, Disney+ in HBO Max.

Vse večjo konkurenco primatu Netflixa predstavlja Disney+, ki je z globalno širitvijo do konca lanskega leta zbral že dobrih 150 milijonov naročnikov, v regiji Adria pa naj bi jih imel okoli 125 tisoč, kažejo podatki FlixPatrola. To ni prav veliko za korporacijo, ki se je v prvem četrtletju letos poslovila od štirih milijonov naročnikov zgolj v Indiji, ko so izgubili pravice za prenos tekem v kriketu, a jim je v tem obdobju kljub temu uspelo znižati izgubo za 400 milijonov dolarjev. Da bi Disney ustavil nadaljnji upad naročnikov v Indiji, je omogočil brezplačno spremljanje svetovnega turnirja v kriketu na mobilni aplikaciji. Izgubo pretočne platforme sicer korporacija Walt Disney Company pokriva z dobički iz svojih zabaviščnih parkov in lastništva priljubljenih franšiz.

Medtem ima HBO Max, ki s svojimi originalnimi serijami skoraj vsako leto kraljuje na podelitvah nagrad, po svetu okoli 76 milijonov naročnikov, če ne štejemo tudi sestrske platforme Discovery+, ki pri nas ni dostopna. V regiji Adria ima HBO Max po oceni FlixPatrola dobrih 200 tisoč naročnikov, kar bi ga uvrščalo na drugo mesto.

Tej razvrstitvi pritrjuje tudi naša poizvedba, saj naši sogovorniki v vseh državah menijo, da sta najbolj priljubljeni pretočni platformi prav Netflix in HBO Max. V Srbiji je po besedah Milorada Milovanovića, avtorja bloga o filmih in serijah Deda Milorad, v ospredju HBO Max, ki ima kljub dva evra dražji mesečni naročnini prednost pred Netflixom. HBO je namreč del paketa kabelskih in mobilnih operaterjev SBB, MTS in Yettel, nekateri gledalci teh ponudnikov pa lahko brezplačno uporabljajo tudi storitev HBO Max. Podobno ponudbo za vsebine HBO Max ima na Hrvaškem operater A1.

Najbolj skrivnosten je Apple, ki še ni razkril natančnega števila globalnih naročnikov na svojo pretočno storitev Apple TV+, čeprav različne agencije ocenjujejo, da je teh okoli 25 milijonov, še dodatnih 50 milijonov pa do vsebin dostopa prek različnih promocij. Apple in Amazon sta med večjimi ponudniki precej specifična, saj njun poslovni model ni zasnovan na pretočnih platformah; Prime Video in Apple TV+ tako opravljata bolj ali manj marketinško funkcijo za druge izdelke oziroma storitve podjetij. Apple TV+ je v regiji Adria dostopen samo v Sloveniji.

Lokalna konkurenca ali Balkan vrača udarec 

V vseh državah regije z izjemo Bosne in Hercegovine so poleg globalnih platform na voljo tudi lokalni ponudniki pretočnih vsebin, ki stavijo na kombinacijo lokalnega jezika, konkurenčnih cen in vključenosti v pakete kabelskih operaterjev.

V Severni Makedoniji to vlogo opravlja prva nacionalna pretočna platforma Gley. Delovati je začela konec leta 2021, ponuja domače, regionalne in mednarodne filme ter serije, od preostalih platform pa se razlikuje po tem, da so vse vsebine prevedene v makedonski in albanski jezik. Ob tem ponuja tudi najnižjo mesečno naročnino v državi. V letu in pol je Gley pridobil okoli 30 tisoč uporabnikov. "Prevajanje v materni jezik naredi vsak program dostopnejši uporabnikom, zato smo se odločili vložiti veliko energije in sredstev v prevajanje in sinhronizacijo naših programov. To je pomembno predvsem pri vsebinah za otroke," pravi Darko Perušeski, izvršni direktor Gleya.

GLEY

 

Na Hrvaškem je lokalnih oziroma regionalnih ponudnikov še več, saj pretakanje ponuja televizija RTL s storitvama RTL Play in Play Premium. Prva je brezplačna, druga pa plačljiva in gledalcu ne prikazuje oglasov. Skupno število registriranih uporabnikov storitev Play in Play Premium je 1,1 milijona, kar pomeni, da gre za najbolj priljubljeno pretočno platformo v naši južni sosedi. Vse vsebine so na voljo s hrvaškimi podnapisi, voditelji in komentatorji ter sinhronizacijo, gledalci pa lahko poleg videa na zahtevo spremljajo tudi nekatere televizijske programe v živo. Na Hrvaškem deluje tudi pretočni ponudnik Moviemix, ki v svoji zbirki ponuja predvsem nedavne filmske uspešnice, oskarjevske nagrajence in večne klasike. "Ne poskušamo tekmovati z aplikacijami, kot je Netflix. To bi bilo nesmiselno glede na trenutno ocenjeno vrednost Netflixa pri 150 milijardah dolarjev," so nam sporočili iz podjetja. To naj bi svojo ponudbo kmalu širilo tudi v druge države regije.

Brezplačno pretočno storitev ponuja tudi nacionalna televizija s platformo HRTi, pri kateri se je samo lani registriralo več kot 515 tisoč uporabnikov, skupaj pa jih je 1,4 milijona. Lani je bilo prek platforme predstavljenih 57 milijonov video- in avdiovsebin.

V Sloveniji v okviru televizijske hiše Pro Plus deluje platforma VOYO, ki je s 160 tisoč naročniki morda celo najbolj priljubljena pretočna storitev v državi, tudi ta ponudnik pa poudarja prisotnost vsebin v slovenščini, zlasti za najmlajše. Kot globalni igralci VOYO prav tako stavi na originalno produkcijo. "Ustvarjanje originalnih vsebin gre z roko v roki s podporo slovenske avdiovizualne produkcije in s tem vseh kreativcev v našem lokalnem prostoru – od mladih do že uveljavljenih igralcev, scenaristov, producentov," so nam sporočili iz pretočne platforme.

Med najbolj priljubljenimi naslovi sta seriji Ja, chef in Gospod profesor, VOYO pa je bil tudi koproducent pri regionalni seriji Območje brez signala. "Čeprav je na voljo za več kot 15 tisoč ur najrazličnejših vsebin, si uporabniki najraje ogledajo prav vsebine slovenske produkcije, posebej VOYO originale, te gleda kar 78 odstotkov vseh naročnikov," so še dejali. Storitev VOYO je sicer na voljo tudi v okviru naročnine na določene pakete kabelskih operaterjev Telemach in A1, a nam pri podjetju niso želeli razkriti, kolikšen delež naročnikov do platforme dostopa prek tovrstnih paketov.

V Bosni in Hercegovini globalne platforme ponujajo najmanj vsebin, te pa pogosto prihajajo celo z nekajmesečno zamudo, nam je pojasnil filmski kritik Vedran Grahovac, medtem ko domače pretočne platforme niso niti približno tako priljubljene kot Netflix in HBO.

"To ni presenetljivo glede na to, da omenjena tuja servisa res ponujata aktualne svetovne filmske in serijske vsebine, in vse to za znesek, ki si ga lahko privošči povprečni državljan Bosne in Hercegovine. Pohvalen je razmah domačih in kakovostnih serij, pri čemer mislim predvsem na Srbijo, ki jih lahko spremljamo prek nekaterih domačih kabelskih operaterjev," pravi.

V vseh petih državah regije je prisotna še platforma PickboxNow, ki ponuja "evropsko in hollywoodsko produkcijo, britanske in skandinavske serije in filme ter uspešnice, ki jih prinašajo ugledni svetovni studii". Podobno kot Moviemix na Hrvaškem PickboxNow stavi na nižjo ceno od globalnih konkurentov in lokalizirano vsebino.

Poznavalci pravijo, da je na regionalnih trgih vsekakor izjemnega pomena ponudba jezikovnih različic, sinhronizacije in podnaslavljanja, torej ustvarjanje in produkcija vsebin v lokalnih jezikih. 

Osebni arhiv

 

"Delu lokalnega in regionalnega občinstva je pri srcu navezovanje na lokalni kontekst, navade, šale, zgodovino in podobno, kar tudi manjšim platformam za filme in serije omogoča osvajanje trga," razlaga Bojan Kordalov, makedonski strokovnjak za komunikacije, digitalizacijo in digitalno pismenost. Poleg tega je po njegovih besedah ključnega pomena cenovna dostopnost tovrstnih platform, pa tudi njihova široka promocija, da informacije o tovrstni ponudbi dosežejo širše občinstvo.

Boj z angleščino

Svetovni ponudniki so različno naklonjeni prilagajanju svojih vsebin lokalnemu občinstvu. V Srbiji, na primer, sta od vseh pretočnih platform le HBO Max in SkyShowtime lokalizirana v srbski jezik ter ponujata podnaslovljene in sinhronizirane vsebine, medtem ko Netflix ponuja hrvaške podnapise. "Pri Netflixu se je večkrat zgodilo, da so imeli nekateri animirani filmi srbsko sinhronizacijo, drugi (Disney+, Amazon Prime) pa imajo angleške podnapise in več drugih svetovnih jezikov," pojasnjuje Milovanović.

Eden od filmov s srbskimi podnapisi je prav prvi film v srbskem jeziku, ki so ga predvajali na Netflixu – Nečista kri: Greh prednikov (Nečista krv: Greh predaka). Pogodba, ki jo ima produkcijska hiša z Netflixom, omogoča pretakanje na območju srednje in vzhodne Evrope ter Turčije, so za Bloomberg Adria potrdili pri produkcijskem podjetju This and That Productions.

Od jezikov regije Netflix ponuja podnapise edino v hrvaščini, in sicer od 12. novembra 2020. Vse risanke imajo podnapise, sinhroniziranih pa je le nekaj naslovov. Od takrat je tudi uporabniški vmesnik v hrvaščini. "Zelo smo veseli, da lahko skoraj pet let po uvedbi storitve v angleškem jeziku svojim uporabnikom na Hrvaškem predstavimo popolnoma lokalizirano storitev," so takrat sporočili iz Netflixa.

HBO Max in SkyShowtime ponujata vsebine v slovenščini in hrvaščini, medtem ko Disney+ ne ponuja vsebin v lokalnih jezikih, čeprav njihova ponudba temelji predvsem na priljubljenih franšizah za mladostnike, kot so Vojna zvezd (Star Wars), Marvelovi filmi in serije ter animirani filmi studia Pixar. Slovenski podnapisi in uporabniški vmesnik niso na voljo niti na Netflixu, ki je v regiji prisoten najdlje.

Z izjemo Slovenije države v regiji nimajo zakonskih vzvodov, s katerimi bi prisilile globalne ponudnike pretočnega videa k lokalizaciji vsebin. A tudi v Sloveniji je pri tem nekaj zmede, saj ni povsem jasno, ali zakonodaja velja tudi za platforme, kot je Netlifx, ki praviloma niso registrirane v državi. Drugi odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine se namreč glasi: "V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis." Medtem ko so nekateri mnenja, da že omenjeni člen ponuja zadostno podlago, da bi oblasti od pretočnih storitev lahko zahtevale slovenski uporabniški vmesnik in slovenske podnapise, za zdaj država tega člena ne uveljavlja. V pripravi pa je dopolnitev zakona, ki bi specifično naslovila tudi pretočne platforme.

Po mnenju Kozme Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), pasti jezikovnih opcij na teh platformah zahtevajo veliko pozornosti, saj je branje podnapisov eden naših temeljnih stikov s knjižnim maternim jezikom. "Na tak način preberemo kar za 17 knjig besedil na leto," pravi.

STA

 

Če slovenščine ne bo v naših zabavnih vsebinah, bo manko moral nadomestiti izobraževalni sistem, lahko pa to pomeni tudi več težav pri pouku slovenščine in vsakodnevni komunikaciji. Ob tem opozarja, da ogled filma v izvirnem jeziku z namenom krepitve znanja tujega jezika ni problematičen. "Bistvena je seveda možnost izbire," pojasni Ahačič. "To, kar nam je trenutno samoumevno, torej dnevni stik s knjižno slovenščino, se ob pričakovanem porastu pretočnih storitev lahko začne hitro rušiti, če ne bomo poskrbeli za prisotnost slovenščine." Jezikoslovec dodaja, da se bo treba odzvati hitro, saj uporabniki neradi spreminjajo nastavitve svojih aplikacij in jezika ne bodo spreminjali, ko se bodo enkrat navadili na spremljanje v angleškem izvirniku ali v izvirniku z dodanimi angleškimi podnapisi.

Za urejanje področja sta po njegovem mnenju potrebna tako neformalni kot formalni pritisk na ponudnike, pri čemer je spodbudno, da uporabniki z večjo naklonjenostjo gledajo na ponudnike z lokalizirano vsebino. Drugi korak bi bila ureditev zakonodaje na državni ravni, "res učinkovito rešitev pa bo mogoče najti samo na ravni Evropske unije (EU). Ta ne more deklarativno podpirati večjezičnosti, hkrati pa mižati ob trendih, ki bodo večjezičnost na dolgi rok rušili," pravi Ahačič.

Z manj izbire bi hitreje našli boljše ujemanje 

Regija Adria lahko s prihodom svetovnih pretočnih storitev in porastom domače konkurence torej upa na hitrejši razvoj lastne avdiovizualne produkcije, potencial za njeno večjo izpostavljenost svetovnemu občinstvu, konkurenčne cene storitev, gospodarsko rast in nemara večji priliv turistov. Ob tem mora poskrbeti tudi za ohranjanje lastnih kulturnih posebnosti, pri čemer so najbolj v nemilosti vseprisotne angleščine nacionalni jeziki. A vse našteto bo kaj malo pomembno, če bomo zaspali, še preden se nam bo sploh uspelo odločiti, kaj bi gledali na Netflixu. Neizogibno smo uporabniki teh platform prepuščeni oceanu vsebine z vseh vetrov, niti več tednov trajajoča stavka scenaristov v Hollywoodu pa ni opazno znižala njene gladine. Minili so časi, ko so naši starši preklapljali med petimi kanali linearne televizije, tako ali tako pa so se vsak večer gledala poročila, nato pa so se odločali med nogometno tekmo in celovečercem. Fuzbal, itak, vedno.

"S tem, ko video ni več linearen, se je po izkušnji približal spletnim zmenkom, iskanju nepremičnin ali zaposlitvenim oglasom. V vseh primerih je izbira vedno praktično neomejena, nikoli pa ni zares idealnega zadetka. Takšna gasilna brizga možnosti potegne za seboj več težav – zaradi količine se je pogosto težko orientirati, zaradi precej primerljivih vsebin se je težko odločiti, trivialne razlike postanejo zelo pomembne in toleranca uporabnikov je mikroskopska, ker je gledano tako enostavno zamenjati," sodobno dilemo povzame direktor potrošniške izkušnje pri oglaševalski agenciji Pristop Benjamin Rančič.

Duha časa na področju videa po Rančičevem mnenju niso najbolje ujele pretočne platforme videa na zahtevo (streaming video on demand – SVOD), kot sta Netflix in Disney+, ki novodobnega gledalca soočijo z vsem povsod naenkrat, četudi razdeljenim v kategorije, je pa to uspelo družbenim omrežjem, kot je TikTok. Ta je preskočil dilemo neskončne vsebine, saj vedno vidiš samo en video, olajšal oziroma odvzel potrebo po razmišljanju o izbiri, saj ni nobene kategorizacije, in hkrati s kratkimi formati preprečil nepotrpežljivost, saj lahko vsak video, ki nam ni všeč, preprosto preskočimo, pojasni. TikTok kaže, da lahko z manj izbire najdemo boljše ujemanje vsebine za posameznega uporabnika, četudi to ujemanje ni idealno.

Pomembno vlogo tu igrajo personalizacijski algoritmi, ki na podlagi preteklega vedenja uporabnikov predlagajo naslednje vsebine, s tem pa zaobidejo izziv pretočnih storitev, pri katerih se mora gledalec odločiti, kaj bo gledal. Seveda ni naključje, da TikTok raste s takšno hitrostjo in da so model kratkih videov, ki jih sproti predlaga algoritem, hitro povzeli tudi glavni tekmeci, od Facebooka do YouTuba. Medtem se je polje pretočnih storitev diverzificiralo do te mere, da Netflix ni več nesporen kralj, s selitvijo vsebin na specializirane platforme za lokalne vsebine, izbrane filme, športe in tako dalje pa nastajajo vse ožje niše. "V prihodnosti pričakujem menjavanje pretočnih ponudnikov, dokler uporabniki ne bodo našli svoje niše (ali več teh) – v posameznih jezikih, tematikah, tipih vsebin in podobno," meni Rančič.

Medtem ko jezikoslovce skrbi, kakšen vpliv bi lahko imela poplava angleških vsebin na mlade ljudi in njihovo poznavanje maternega jezika, Rančič razmišlja o konzumiranju vsebin skozi čas in vplivu teh sprememb na družbo. Od njegovih staršev, ki so menjavali med tremi kanali, časopisom in fiksnim telefonom, njegove lastne generacije, ki je odraščala ob vedno dostopnih, a ne prav vsebinsko fleksibilnih risankah na Cartoon Network, do današnje generacije mladih, ki si s pametnim telefonom v roki ne predstavljajo več zamud v toku informacij in vsebin.

"Današnji otroci rastejo s pretočnimi platformami, kjer lahko kadar koli gledajo katero koli risanko. S spletnimi klepeti in deljenjem lokacije so časovno in prostorsko popolnoma na tekočem. Zanimivo bo videti, kakšen svet bodo s takšnimi izhodišči pričakovali in ustvarili," zaključi.

Regija v filmih in serijah: Od Džerdapa pa do Jadrana 

Čeprav nekateri globalni ponudniki pretočnih vsebin še niso sprejeli navezanosti lokalnega občinstva na domači jezik, pa vsekakor niso spregledali lepote naših krajev. V zadnjih letih produkcije velikih hiš, vključno z Netflixom in HBO, pogosto izbirajo regijo Adria za svoje snemalne lokacije, trend pa je nemara sprožil – ali vsaj pospešil – kulturni fenomen HBO Igra prestolov (Game of Thrones), kjer je vlogo prestolnice Zahodnjega (Westeros) Kraljevi pristanek (King’s Landing) odigral Dubrovnik. Obalno letovišče je sredi septembra 2022 postalo še prizorišče nove sezone Netflixove serije Vikingi: Valhala (Vikings: Valhalla), v kateri bo imel vlogo tudi hrvaški igralec Goran Višnjić. Za snemanje te serije enako kot za Igro prestolov skrbi hrvaška produkcijska hiša Embassy Films.

Game of Thrones, Dubrovnik

 

Prav Hrvaška je najuspešnejša pri trženju svojih naravnih danosti tujim produkcijam. Poleg omenjenih serij so v državi med drugim snemali filma Robin Hood, Mamma Mia in komedijo Neznosna teža ogromnega talenta (The Unbearable Weight of Massive Talent) z Nicolasom Cageem v glavni vlogi. 

Lani je bilo v okviru programa spodbujanja tujih produkcij z naslovom Filming in Croatia posnetih 14 projektov, ki so dosegli porabo nad 45 milijonov evrov, kažejo podatki Hrvaškega avdiovizualnega centra (HAVC). Program omogoča vračilo 25 odstotkov skupnih upravičenih stroškov snemanja.

Veliko zanimanje za snemanje na Hrvaškem se nadaljuje tudi v letu 2023; letos naj bi podrlo vse rekorde, odkar se izvaja program spodbud. V teku je snemanje nemških televizijskih filmov Der Kroatien Krimi, finske serije Ride Out in serije FBI International. V prihajajočih dneh se bosta začeli snemati češka serija Na valovih Jadrana in britanska serija SAS, potekajo pa tudi priprave na snemanje tretje sezone serije Hotel Portofino.

Hina

 

Z vključevanjem lokalnih produkcijskih hiš, igralcev, statistov, kostumografov, vizažistov, potrošnjo filmske ekipe med prebivanjem v državi ter predstavljanjem atraktivnih naravnih in kulturnih znamenitosti v filmih in serijah država krepi tudi tako imenovani filmski turizem, ki bi kljub razvitosti turizma na Hrvaškem lahko v naslednjih letih še prispeval k razvoju tega sektorja, verjamejo pri HAVC.

Succession, HBO, Dubrovnik

 

Privabljanje tujih produkcij, med njimi pretočnih platform, gre dobro od rok tudi Srbiji, zlasti v prestolnici. Po podatkih Srbskega filmskega združenja (SFA) je bilo lani v državi posnetih približno sedem tujih televizijskih serij in več filmov, število različnih animiranih vsebin, ki so bile v zadnjem letu v celoti ali delno proizvedene v Srbiji, pa presega 200, čeprav točni podatki niso na voljo.

Hina

 

"Ko govorimo o animiranih filmih, je delo domačega Crater Studia pri Marvelovem filmu Vitez lune (Moon Knight) zagotovo zelo pomembno," je za Bloomberg Adria povedala Tanja Mitić iz SFA. "V Srbiji deluje več kot deset studiev za vizualne učinke in ti so tako obremenjeni, da jim pogosto primanjkuje ljudi za delo pri projektih, pa ne samo filmskih." Pozornost javnosti sta pred tem pritegnila film Minimata, ki ga je v Srbiji posnel Johnny Depp, ter nadaljevanje filma Knives Out z Danielom Craigom v glavni vlogi, ki je bil pred časom najbolj gledan film na Netflixu.

Minamata, Johhny Deep

 

Po mnenju analitikov Bloomberg Adria je Beograd zaradi davčnih spodbud, ugodnih stroškov dela, razpoložljivosti opreme in privlačnih lokacij postal pomembno središče snemanja televizijskih serij. Proračun se iz leta v leto povečuje, letos znaša skoraj dve milijardi dinarjev (okoli 17 milijonov evrov), sistem podeljevanja spodbud in postopek prijave projektov pa sta enaka kot v prejšnjih letih, pojasnjuje.

Hina

 

Spodbude so enake za tujo in domačo produkcijo, in sicer vračilo 25 odstotkov upravičenih stroškov produkcije v Srbiji, velja pa tudi povračilo 30 odstotkov upravičenih stroškov za projekte, katerih proračun v Srbiji je najmanj pet milijonov evrov. Analiza, ki jo je za SFA opravila Ekonomska fakulteta v Beogradu, kaže, da država za vsak evro spodbude za tujo produkcijo pritegne 4,5 evra dohodka, 0,4 evra pa se neposredno vrne v srbski proračun s plačilom davka na dodano vrednost (DDV) ter drugih davkov in prispevkov. V letih 2020 in 2021 so samo na podlagi DDV, davka na prispevke in letnega davka na dobiček tuje produkcije v proračun Srbije vplačale 12,5 milijona evrov. In ne le to, v analiziranem obdobju so ustvarile 14.878 prenočitev in s plačilom stroškov namestitve in pripadajočih turističnih taks turizmu prispevale 1,3 milijona evrov.

Tako Hrvaška kot Srbija v svoji ponudbi igrata na kulturno raznolikost arhitekture oziroma lokacij. To produkcijam omogoča prihranek stroškov, saj lahko na enem mestu posnamejo več različnih svetovnih lokacij, še pojasnjujejo sogovorniki iz filmskih centrov obeh držav.

Narnia, Bovec, Slovenija

 

Sistemu spodbud za tuje produkcije, ki se je obrestoval Hrvaški in Srbiji, v zadnjih letih skuša slediti tudi Slovenija, ki je denarna povračila prvič uvedla leta 2017, a v prvih letih ni privabila večjih produkcij. Sledila je pandemija, v zadnjih dveh letih pa se je zanimanje vendarle okrepilo. Lani, ko je Netflix v Piranu snemal film Naš mož iz Jerseyja (Our man from Jersey) z Markom Wahlbergom in Halle Berry v glavnih vlogah, je bilo v Sloveniji ustvarjenih dobrih 11 milijonov evrov prihodkov od tujih produkcijskih hiš. Na podlagi teh je bilo skupno izplačanih 2,7 milijona evrov denarnih povračil, so nam sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC).

STA

 

Navzočnost tujih produkcijskih ekip in njihovo spodbujanje z ukrepom denarnega povračila ima številne pozitivne posledice za razvoj nacionalne filmske industrije, je pojasnila direktorica SFC Nataša Bučar. Poleg neposrednih gospodarskih učinkov in trajnejšega vpliva na turistični sektor tuje ekipe prinašajo še novo znanje ter zaposlovanje filmskih delavcev, s tem pa pripomorejo k spodbujanju razvoja filmske infrastrukture. "Zaradi številnih priložnosti, ki jih ta ukrep ponuja, si bo SFC skupaj z akterji s področja gospodarstva, turizma in lokalnih skupnosti prizadeval oblikovati ločeno strategijo za področje privabljanja tujih filmskih ekip v Slovenijo," pravi Bučar. Dodaja, da bo treba ob večjem zanimanju razširiti tudi dejavnosti filmske komisije, tako kadrovsko kot finančno. Še vedno ni uresničen cilj, da bi v nacionalno produkcijo pripeljali neproračunska sredstva, torej da bi v slovenski avdiovizualni sektor prispevali vsi akterji, vključno s tujimi pretočnimi ponudniki. "V nasprotju z nami so na Hrvaškem že pred več leti zavezali številne akterje k plačevanju finančnih prispevkov v proračun hrvaškega filmskega centra. Lani pa so zakonsko določili tudi obveznost tujih pretočnih kanalov, ki morajo poslej dva odstotka svojih prihodkov na Hrvaškem namenjati za okrepitev financiranja filma, ki ga zagotavlja HAVC," je dejala Bučar.

Vikings: Valhalla, Netflix, Dubrovnik

 

Na pretočnih platformah je na voljo tudi nekaj filmov, posnetih v Bosni in Hercegovini. Tako med drugim na Netflixu najdemo Dobrodošli v Sarajevu (Dobrodošli u Sarajevu) in Dvakrat rojena (Ventuo al mondo); v slednjem v glavni vlogi nastopa Penelope Cruz, del filma pa je bil posnet v Sarajevu. Medtem na Amazon Prime Video najdemo film Halimina pot (Halimin put), bosansko-hrvaško-slovensko koprodukcijo, ki se dogaja v Bosni in Hercegovini po vojni v 90. letih prejšnjega stoletja

Pri pripravi članka so sodelovali Danijela Polonijo (Hrvaška), Hana Stevović (Srbija), Nejra Džaferagić (Bosna in Hercegovina) in Mirjana Joveska (Severna Makedonija).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar