Počitnice v Ameriki z lisicami na zapestjih

Nekaj dni po nastopu drugega mandata predsednika Donalda Trumpa je Nemko, ki je v ZDA vstopala iz Mehike, ameriška služba za priseljevanje in carino pridržala za več kot mesec dni. Nekaj tednov pozneje je bila kanadska igralka zaradi birokratskih težav v zvezi z delovnim vizumom v centrih za pridržanje na južni meji pridržana 12 dni. Francoskega znanstvenika, ki je bil na poti na astronomsko konferenco, so v Houstonu na letališču pridrževali en dan, na koncu pa so ga poslali nazaj domov. 

Trenja na ameriški meji, zlasti nesoglasja glede dokumentov, sama po sebi niso nič nenavadnega, pravijo diplomati na naši strani luže. Strogost in dolžina pridržanj v kratkem času od Trumpove vrnitve v Washington pa sta po njihovih besedah bizarna. Enako velja za naslove člankov v medijih, ki pa nove administracije bodisi ne motijo ali pa jih ne zmore nadzorovati. "Mejne agencije zdaj delujejo pod novimi odredbami, zato so nekoliko strožje," pravi eden od evropskih konzularnih uradnikov, ki je želel ostati neimenovan, "vendar se zdi, da gre za opozorilo ameriške vlade." 

Opozorilo o čem? Carinska in mejna zaščita ZDA (CBP) pravi, da je zmanjšanje nezakonitih prehodov uradnikom organov pregona omogočilo, da zdaj izvajajo več "preverjanja" na mejah. "Zakoniti potniki nimajo razloga za strah pred temi ukrepi," pravi Hilton Beckham, pomočnik komisarja za javne zadeve pri CBP. "Tisti, ki nameravajo v ZDA vstopiti z goljufivimi ali zlonamernimi nameni, pa naj tega raje niti ne poskušajo." Povečan nadzor pomeni, da se vsakdanji turisti, udeleženci konferenc in poslovni potniki – vključno s tistimi iz držav, ki so sicer tradicionalne ameriške zaveznice – po nepotrebnem večkrat znajdejo v težavah. Medtem ko mediji po vsem svetu poročajo o primerih sovražno nastrojenega vedenja na mejah, se že pojavljajo prvi znaki prihajajočega upada števila mednarodnih obiskovalcev v ZDA. 

Število letov iz Kanade v ZDA, ki so rezervirani do septembra, se je zmanjšalo za neverjetnih 70 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, poroča OAG Aviation Worldwide. Upad je lahko tudi posledica kanadskega bojkota ameriških izdelkov po Trumpovih grožnjah s carinami in naraščajoče zaskrbljenosti zaradi njegovega predloga, da naj bi Kanada postala 51. zvezna država ZDA. Sébastien Bazin, izvršni direktor francoske hotelske skupine Accor SA z desetinami hotelskih blagovnih znamk (med katere spadata na primer Fairmont in Sofitel), je za Bloomberg Television povedal, da je število rezervacij evropskih gostov v ZDA letos poleti upadlo za 25 odstotkov. 

Adam Sacks, predsednik družbe Tourism Economics, je pričakoval, da se bodo stvari letos po dolgotrajnem opešanju zaradi pandemije covida le vrnile v običajne tirnice, kar zadeva mednarodne obiske. Zdaj pa pravi, da se pogostost potovanj ne bo normalizirala do leta 2029, kar lahko vpliva na svetovno prvenstvo leta 2026, ki ga bodo družno gostile ZDA, Mehika in Kanada, ter olimpijske igre v Los Angelesu leta 2028. "To v bistvu pomeni, da bo od začetka pandemije do popolne vzpostavitve prvotnega stanja minilo celo desetletje," pravi. Pridržanja na meji, skupaj s Trumpovimi trgovinskimi vojnami in njegovo naklonjenostjo Rusiji, lahko Evropejce in Kanadčane spodbudijo, da raje odpotujejo drugam. "Vsi ti dejavniki se med seboj združujejo, ZDA pa lahko na področju turizma zaradi tega ostane nekako izobčena," pravi Sacks. 

Za celotno leto 2025 napoveduje manj dramatičen upad; 20-odstotno zmanjšanje iz Kanade in 9,4 odstotka splošnega upada v primerjavi z letom 2024. A tudi te spremembe bi po njegovih besedah povzročile izgubo devetih milijard dolarjev, ki bi jih obiskovalci zapravili v ZDA. "Ironično je tudi, da so carine zasnovane tako, da pomagajo odpraviti trgovinski primanjkljaj ZDA, vendar pa takojšnji učinki v smislu potovanj škodujejo trgovinski bilanci ZDA," pravi Sacks. Leta 2019 so obiskovalci v ZDA porabili 20 milijard dolarjev več, kot so prebivalci ZDA zapravili v tujini, poroča Urad za ekonomsko analizo. "Torej se v trgovinskih podatkih dejansko kaže, da to pozitivno prispeva k trgovinski bilanci." 

Čeprav Trumpove taktike ni mogoče neposredno primerjati z Brexitom, lahko njegovi dolgotrajni učinki na potovanja služijo kot vpogled v dolgoročni vpliv na ZDA. Ko je Velika Britanija leta 2020 zapustila Evropsko unijo in s tem preprečila potovanja brez potnih listov drugim Evropejcem, sta turizem in poslovna potovanja utrpela močan udarec. Pandemija je številke še dodatno znižala in po nekaterih meritvah se razmere še vedno niso popolnoma normalizirale. VisitBritain napoveduje, da bodo obiskovalci Združenega kraljestva leta 2025 porabili 93 odstotkov zneska, ki so ga porabili leta 2019. V ZDA vlada navaja, da je potovalna in turistična industrija leta 2022 k ameriškemu gospodarstvu prispevala 2,3 bilijona dolarjev in s tem vzdrževala približno 9,5 milijona delovnih mest. "Mednarodni obiskovalci so ključnega pomena za ameriško gospodarstvo," navaja zagovorniška skupina US Travel Association. 

Depositphotos

 

Odvetnik za priseljevanje Jacob Sapochnick iz San Diega pravi, da bodo na meji pozornost uradnikov najverjetneje pritegnili tisti potniki, ki – po pravici ali ne – že imajo opombo v sistemu CBP, ki jo običajno zabeleži agent med enim od predhodnih obiskov. "Med izpraševanjem pa situacija postane zlovešča," pravi. "V preteklosti so bili ljudje preprosto zavrnjeni in poslali so jih nazaj. Zdaj agenti sicer ugotovijo, da ne izpolnjujete pogojev in da vas bodo deportirali, toda tega dejansko ne izrečejo. V naslednjem trenutku pa ste nenadoma pridržani ali deportirani." 

Na primer: Jessico Brösche, tetovatorko iz Berlina, ki je bila več tednov pridržana na poti na januarsko umetniško razstavo v Los Angelesu, so agenti na meji domnevno obtožili, da je med predhodnim obiskom v ZDA delala na črno. Francoski znanstvenik, katerega ime ni bilo razkrito, je imel v svojem telefonu shranjene občutljive podatke iz nacionalnega laboratorija v Los Alamosu, kar je v nasprotju s sporazumom o nerazkritju, je v objavi na X navedla Tricia McLaughlin, tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost. 

Jasmine Mooney, kanadska igralka, ki je bila pridržana na mejnem prehodu na območju Otay Mesa v Kaliforniji, je na lastni koži izkusila, kako se lahko niz manjših birokratskih napak razvije v nekaj veliko večjega. Mooney je marca 2024 zaprosila za delovni vizum, da bi lahko zastopala ameriško blagovno znamko pijač. Njena vloga ni bila odobrena, ker je v nekaterih njenih dokumentih manjkala glava s podatki podjetja. Kot navaja sama, je pomanjkljivost odpravila, vendar pa je novembra drugega agenta zmotilo nekaj novega. "Nisem vedela, da takoj, ko zagrešiš eno napako," pravi, "ta ostane v tvoji evidenci – in iz te napake je nato nastala gora težav." 

Marca 2025 je Mooney po nasvetu svojega odvetnika ponovno začela postopek svoje prijave v kraju Otay Mesa in takrat ji je agent rekel, da do delovnega vizuma ni več upravičena. Ko se je potrta sesedla in poskušala rezervirati let nazaj v Vancouver, so jo po njenih besedah odpeljali v sobo, pretipali, vklenili, ji odvzeli stvari, niso ji dovolili telefonskega klica, nato so jo strpali v hladno, fluorescentno osvetljeno celico. »Počutila sem se, kot da so me ugrabili,« pravi 35-letna Mooney. "Z mano je navezalo stik ogromno odvetnikov in vsi so mi rekli, da še nikoli niso videli, da bi se kaj takega dogajalo na mejah." 

Po treh dneh so jo premestili v "pravi zapor" – center za pridržanje Otay Mesa, nedaleč od istoimenskega mejnega prehoda – in jo naposled premestili v pripor agencije za priseljevanje (ICE) v Arizoni. Mooney je za rešetkami preživela skoraj dva tedna in od takrat je javno skeptična do zasebnih podjetij, ki po pooblastilih ICE in CBP vodijo te centre. Ugotavlja, da tako družba GEO Group. kot CoreCivic državna sredstva prejemata na podlagi ocenjene dnevnice za vsakega pripornika, zaradi česar se jima ne mudi pretirano, da bi kogarkoli hitro izpustili na prostost. 

Obe družbi sta to trditev zavrnili in dejali, da o tem, kdaj in kje bodo na meji pridržali osebe, odločajo vladni uradniki, in ne zasebni izvajalci. "CoreCivic ne izvršuje zakonov o priseljevanju, ne aretira kogarkoli, ki bi lahko kršil zakone o priseljevanju, in pri deportaciji, izpustitvi ali premestitvi posameznika v drugo ustanovo nima nikakršne besede," pravi Ryan Gustin, tiskovni predstavnik družbe CoreCivic, ki vodi center za pridržanje v Otay Mesi. Christopher Ferreira, tiskovni predstavnik družbe GEO, je postregel s podobnim komentarjem: "Tovrstne odločitve sprejema izključno zvezna vlada." 

Vendar pa imata o Trumpovi novi mejni politiki obe družbi pozitivno mnenje. Vodstveni delavci v družbi GEO so, na primer, februarja vlagateljem razkrili, da pričakujejo "raven operativne dejavnosti, kakršne še ni bilo". 

Še vedno pa se zastavlja vprašanje, ali bodo strožje kazni za razmeroma blažja kazniva dejanja na mejah koristile Ameriki kot celoti. Po mnenju Sapochnicka, odvetnika iz San Diega, ima korist od tega predsednik Trump in prav nihče drug. "Situacija koristi zgolj eni osebi," pravi. "Gre za sporočilo. Lahko namreč reče: 'Povedal sem vam, kaj bom naredil, in zdaj počnem prav to. Jemljite me resno.'"

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar