Zgodnji uporabniki opuščajo Google v zameno za klepetalne bote z umetno inteligenco

Med načrtovanjem kampiranja se je Matthew Berman spomnil, da je nekje slišal, da je postavitev šotora na strehi avtomobila namesto na tleh dober način, kako se izogniti srečanjem z živalmi. Tovrstne trditve je Berman včasih preverjal z vnosom v Googlov iskalnik. Zdaj se obrne na klepetalnega bota, imenovanega Perplexity. 

Bermanu je všeč, da mu Perplexity, ki se trži kot "mehanizem za odgovore, ki ga poganja umetna inteligenca", zagotavlja jedrnate odgovore na njegova vprašanja, in ne zgolj seznam povezav (čeprav so poleg odgovorov navedeni citati s povezavami do ustreznih virov). "V resnici gre samo za vloženi čas," pravi Berman, ki je ustanovil tehnološko zagonsko podjetje Sonar, da bi podjetjem pomagal pri upravljanju njihovih besedilnih sporočil, zdaj pa snema videoposnetke in piše bilten o umetni inteligenci. 

Ocenjuje, da je s pomočjo iskalnih orodij na podlagi umetne inteligence v primerjavi z Googlom svoj čas iskanja skrajšal za več kot 90 odstotkov. "Pri iskanju v Googlu lahko veliko časa zapravite za klikanje po povezavah in zoprno je, če iskanega ne najdete takoj," pravi. "Po drugi strani pa s pomočjo orodij Perplexity ali ChatGPT v  res veliki večini primerov že v prvem poskusu najdete točno tisto, kar iščete." Kar zadeva kampiranje, se je Berman odločil, da zamisel o šotoru na vrhu avtomobila ni vredna sitnosti, ki bi jih imel s tem, čeprav bi si tako zagotovil varnost pred plenilci. 

Število tistih, ki se v iskanju informacij za izogibanje medvedom (ali drugih informacij) namesto na običajne iskalnike zanašajo na klepetalne bote na podlagi umetne inteligence, je še vedno precej majhno. V družbi Perplexity so marca število svojih uporabnikov ocenili na 15 milijonov, medtem ko jih Google šteje v milijardah. A zgodnji uporabniki pogosto predvidevajo, katere tehnološke navade se bodo uveljavile v prihodnosti, in to vedenje lahko usmerijo tako, da so zgled drugim potrošnikom in pomagajo pri odločanju, kako bodo podjetja zasnovala svoje izdelke. To pojasnjuje, zakaj dva največja operaterja iskalnikov, Google (pod okriljem podjetja Alphabet) in Microsoft, umetno inteligenco vse izraziteje vključujeta v svoje izdelke. 

Depositphotos

 

Na internetu je marsikaj na kocki. Iskanje informacij v Googlu je ena najpogostejših dejavnosti na spletu in številna spletna mesta in podjetja so temu načinu iskanja tudi prilagojena. Nekateri klepetalni boti vsebujejo oglase in družba OpenAI razmišlja o tem, da bi jih v prihodnosti vključila tudi v orodje ChatGPT. Ni pa povsem jasno, kakšno vlogo bi lahko imelo spletno oglaševanje v dobi umetne inteligence. Ena od možnosti je, da bi velik delež ljudi za iskanje po spletu začelo plačevati. Na uporabo klepetalnega bota Perplexity Pro je naročenih več sto tisoč ljudi. Družba OpenAI ponuja naročnino na ChatGPT Plus, ki vključuje tudi funkcije iskanja. Obe podjetji za svojo storitev zaračunavata 20 dolarjev na mesec. 

Glavno vprašanje je, kako se bo temu prilagodil Google. Podjetje v rezultate iskanja vključuje lastne odgovore na podlagi umetne inteligence, in sicer s pomočjo funkcije, imenovane AI Overviews; po navedbah družbe so uporabniki bolj zadovoljni z rezultati, ki vključujejo tovrstne povzetke, kot z rezultati brez povzetkov. Googlov izvršni direktor Sundar Pichai je oktobra dejal, da funkcijo uporablja milijarda uporabnikov na mesec in da jo širijo na več kot sto držav. 

A Google je kljub temu v kočljivem položaju. Medtem ko zagonska podjetja svoj razvoj začenjajo iz nič, mora podjetje razmisliti, kako bi lahko dodajanje funkcij umetne inteligence vplivalo na njegove izjemno donosne postopke iskanja. Prav tako se sooča z novo grožnjo svoji osnovni dejavnosti, saj ameriški državni tožilci zahtevajo nove omejitve Googlovega pristopa k umetni inteligenci; v podjetju trdijo, da bi to lahko omejilo njihove naložbe v tehnologijo. 

Tiste, ki namesto iskalnikov raje uporabljajo klepetalne bote, včasih bolj prepriča izkušnja sama kot dejanski odgovori. Rebecca Shomair, vodja komunikacij za orodje Outshift (inkubator umetne inteligence iz podjetja Cisco Systems), rada uporablja glasovni način orodja OpenAI, ki uporabnikom omogoča pogovore s svojim pomočnikom na podlagi umetne inteligence. Ko je orodje povprašala o bolečem hrbtu svoje sestre, ji je pomirjujoč glas z britanskim naglasom navedel nekaj možnih vzrokov, nato pa ji je predlagal, da zdravniški nasvet poišče pri človeškem strokovnjaku. "Bilo je zelo sočutno, to odgovarjanje in zastavljanje vprašanj; tako se doseže višja raven, ki je tradicionalni iskalnik ne nudi," pravi. 

Ko je Shomair poskusil od orodja ChatGPT dobiti nekaj priporočil za pohode po Palo Altu v Kaliforniji, pa mu je aplikacija postregla z zemljevidom, ki je bil očitno netočen – to bi ga lahko spravilo v resne težave, če te napake ne bi opazil, še preden se je podal na pot. Navdušeni iskalci s pomočjo umetne inteligence se zavedajo, da znajo klepetalni boti izpisovati tudi napačne odgovore (pojav je znan kot halucinacije), in pravijo, da pomembne rezultate navzkrižno primerjajo s pomočjo Googla ali drugih virov. "Rezultate iskanja obravnavam kot nekaj, kar bi namesto mene našel pripravnik, in jih nato malce preverim," pravi John Bailey, gostujoči višji sodelavec možganskega trusta American Enterprise Institute, skupine strokovnjakov iz Washingtona. 

Ljudje lahko netočne informacije najdejo tudi v Googlu, a številni uporabniki interneta so bolj vajeni ocenjevati verodostojnost spletnega mesta kot samozavestno zvenečega klepetalnega bota. Čeprav Perplexity in OpenAI to težavo rešujeta z navajanjem povezav do svojih virov, to med aplikacijami na podlagi umetne inteligence ni dosledna praksa, hkrati pa ni jasno, ali za širše vprašanje halucinacij klepetalnih botov obstaja rešitev. Zgodnji uporabniki imajo s storitvijo, ki občasno blekne kaj netočnega, lahko nekaj potrpljenja, tudi če zanjo plačujejo, enako pa morda ne bo veljalo za manj drzne uporabnike interneta – hkrati pa je ceno Googlove storitve težko prekositi. 

Na vročem stolu: Sundar Pichai, izvršni direktor družbe Alphabet

Za ljudi, ki upravljajo iskalnik Google, bo glavni podvig v novem letu ohranjanje vodstva pred naraščajočim valom zagonskih podjetij. In kot da to še ni dovolj zahtevna naloga za Sundarja Pichaia, mu skrb vzbujajo tudi regulativni organi, ki bi radi imperij njegovega tehnološkega velikana prikrajšali za velik del. 

Damian Lemanski/Bloomberg

 

Ko je podjetje OpenAI konec leta 2022 na trgu predstavilo svoje orodje ChatGPT, je s tem povzročilo vzpon novega razreda modelov umetne inteligence, ki lahko na vprašanja uporabnikov odgovarjajo tako, kot da se z njimi pogovarjajo – v Silicijevi dolini pa začelo divjo dirko za novo opredelitev storitve iskanja na spletu. Zagonska podjetja, vključno s podjetji Perplexity, Kagi in You.com, poskušajo družbo Google premagati z majhnimi ekipami, ki se osredotočajo na odkrivanje povsem novih načinov brskanja po internetu. 

OpenAI pa medtem v ChatGPT dodaja več iskalnih funkcij. Googlov vpliv na trgu ostaja neizpodbiten, vendar se zdi, da prvič v zadnjem obdobju popušča. Pichai je umetno inteligenco s svojo ekipo vgradil v svoj iskalnik in znižal stroške zagotavljanja odgovorov na podlagi umetne inteligence. Uspeh funkcije Google Cloud, ki po večletnih vlaganjih končno ustvarja dobiček, je v zadnjih četrtletjih Wall Streetu zagotovil nekaj tolažbe. Vlagatelje pa vseeno še naprej skrbi, da se Google morda ne bo ohranil v središču digitalnega sveta. 

Odločno največja skrb družbe Alphabet bodo v letu 2025 zagotovo protimonopolni postopki. Leta 2024 je ameriški sodnik ugotovil, da ima družba nezakonit monopol na področju storitev iskanja, vlada pa jo poskuša prisiliti, da se loči od svojega spletnega brskalnika Google Chrome. Ta kazen bi Pichaija, ki se je proslavil prav z razvojem tega izdelka, zagotovo zabolela. Podjetje čaka tudi na razsodbo v drugem protimonopolnem primeru, ki zadeva njegovo spletno oglaševanje.  

Neizogiben val pritožb vojske odvetnikov družbe Alphabet bo verjetno onemogočil kakršnekoli pravne učinke, ki jih bodo odredila sodišča. A če sklepamo po preteklih protimonopolnih bitkah v tej panogi, se lahko njihova resnična cena odraža v odvračanju pozornosti, ki jo vzbujajo.