Svet kriptovalut je na novembrskih volitvah dobil, kar je hotel. Kaj pa zdaj?

Kriptovalute v leto 2025 vstopajo s polno močjo. Mesec dni po tem, ko je Donald Trump zmagal na ameriških predsedniških volitvah, je bitcoin prvič presegel mejo sto tisoč dolarjev, privrženci pa trdijo, da je to šele začetek še enega strmega vzpona kriptovalut. 

Ta rast se razlikuje od običajnih ciklov vzponov in padcev, ki so zaznamovali najstniška leta kriptovalut. ZDA bodo prvič v zgodovini imele predsednika, ki je kriptovalute neposredno podprl – in na trgu celo predstavil svoj žeton. Trump kriptovernike že razporeja na ključna mesta v svoji vladi. Ker je v svojih obljubah na julijski letni bitcoin konferenci omenil vzpostavitev "strateške državne zaloge bitcoinov", analitiki resno razpravljajo o tem, ali bi država to lahko dejansko storila. BlackRock in drugi finančni velikani so še pred volitvami oblikovali borzne sklade in začeli kriptovalute ponujati prek tradicionalnih posredniških računov, ta sredstva pa so tako dosegla širšo skupino kupcev. Svet kriptovalut, ki je vedno stavil na svojo protivladno ideologijo, je tako postal establišment. 

Temelji za ta malo verjeten ponovni skok so bili položeni že pred leti. Medtem ko kriptovalutam med njihovim upadom nihče ni posvečal pretirane pozornosti, so se vodstveni delavci in strategi te industrije tiho lotili dela. A to delo ni vključevalo razvoja dolgo obljubljene superaplikacije, ki bi končno dokazala praktično uporabnost tehnologije veriženja blokov. Namesto tega so postavili temelje za kampanjo političnega vpliva, kot je do zdaj še nismo videli. To se je v ciklu leta 2024 odražalo v več kot 130 milijonih dolarjev porabe za politične namene, skupaj z okrepljeno javnomnenjsko kampanjo, vse z namenom prepričevanja kandidatov, da se ne smejo zameriti "kriptovolivcem", ki bodo volili prav na podlagi te zadeve – gre za skupino, ki so si jo strategi v veliki meri izmislili sami. 

Kriptoaktivisti so spodbujali tudi govorice, da so zvezne agencije sodelovale v obsežni vojni proti kriptovalutam in bile vključene v zunajvladne kampanje za kaznovanje domiselnih finančnih zagonskih podjetij, ki niso storila prav nič narobe. To bo zvenelo znano vsakomur, ki je Trumpa in njegove privržence slišal govoriti o tehnološki regulaciji, tudi če v resnici drži ravno nasprotno, in sicer, da se kriptoindustrija na obstoječe predpise že od nekdaj požvižga, obenem pa se zavzema za to, da bi morala vlada sprejeti bolj milostna pravila. "Kriptoindustrija je zgrajena na temeljih neupoštevanja predpisov," pravi Hilary Allen, profesorica prava na Ameriški univerzi in avtorica knjige Driverless Finance (Finance brez šoferja). 

Pomanjkanje predpisov je privedlo do nekaj spektakularnih primerov goljufij, vendar so bile njihove posledice razmeroma omejene. Finančne krize v popolne katastrofe prerastejo takrat, ko zlom v enem sektorju začne povzročati znatno škodo tudi drugje. (Zlom leta 2008, na primer, ste lahko občutili na lastni koži, tudi če niste imeli velike hipoteke na hišo, katere vrednost je nenadoma strmoglavila.) Pri kriptozlomu leta 2022, ki je osiromašil nešteto malih vlagateljev in izbrisal številna večja kriptopodjetja, je bila sreča v nesreči to, da je bilo tistim, ki se navdušenja nad kriptovalutami niso nalezli, to opustošenje prihranjeno. A požarni zid, ki nestanovitne in goljufijam podvržene kriptotrge ločuje od tradicionalnih financ, morda ne bo zdržal Trumpovega predsedovanja ali nas zaščitil pred naslednjim padcem kriptotrga. 

Zagovorniki industrije, kot je Paul Atkins, Trumpov kandidat za vodenje Komisije za vrednostne papirje in borzo, naj bi prevzeli krmilo v ključnih zveznih agencijah, kar pomeni, da bo verjetno konec še tiste trohice nadzora, ki se je izvrševal do zdaj. Namesto tega je nova administracija sporočila, da namerava razorožiti ali odpraviti agencije in predpise, ki ščitijo potrošnike in ohranjajo zaupanje v podjetja in trge. Rezultat bi lahko bila kriptoindustrija, ki je veliko bolj vpletena v vse preostalo. "Največja ironija," pravi Allenova, "je, da se želi kriptoindustrija vključiti v preostali finančni sistem, da jo bodo podpirale prav tiste centralne banke, ki jim je želela sprva obrniti hrbet." 

Kljub nasprotovanjem industrije so predpisi velike banke odvrnili od tega, da bi se preveč vključile v svet kriptovalut, to pa jih je zaščitilo pred posledicami njegovega poznejšega zloma. Pomen te ločitve je postal očiten marca 2023, ko sta propadli dve banki z znatno izpostavljenostjo kriptovalutam. Izpostavljenost je bila za večino pokojninskih skladov takrat minimalna, in sicer deloma zato, ker so zastavljene smernice zastopnike odvračale od ponujanja kriptomožnosti v pokojninskih varčevalnih načrtih, deloma pa zaradi nerazpoložljivosti trgovanja s kriptosredstvi prek tradicionalnih borznoposredniških hiš. 

Nekatera od teh varoval so že odpovedala, odkar je Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) – kljub svojemu slovesu sovražnika za industrijo – odobrila produkte za trgovanje na borzi, povezane z bitcoinom in etherjem, zaradi česar so zdaj tradicionalnim vlagateljem in skladom dostopnejši. Izpostavljenost kriptovalutam zdaj ponuja vse več skrbnikov pokojninskih računov, vključno s tistimi, ki upravljajo načrte, ki jih sponzorirajo delodajalci. 

Bloomberg

 

Industrija si močno prizadeva za odpravo omejitev za regulirane banke, ki se ukvarjajo s kriptovalutami, in lobira z namenom razveljavitve računovodskega biltena osebja SEC 121, ki bankam nalaga razkritje prisotnosti kriptosredstev, s katerimi razpolagajo v imenu strank, ter ohranjanje zadostne količine sredstev za zavarovanje teh deležev. Industrija bilten obtožuje, da bankam ‘’onemogoča'’ razpolaganje s kriptovalutami. Državne zakonodajalce je prepričala, da februarja 2024 predstavijo zakon, ki ne bi zgolj razveljavil splošnih smernic SEC, marveč bi ji tudi preprečil, da bi v prihodnosti uveljavljala podobna varovala. Preklic biltena je bil v kongresu sprejet, vendar je nanj na koncu veto vložil predsednik Joe Biden, ki je izrazil zaskrbljenost, da bi to "ogrozilo dobrobit potrošnikov in vlagateljev" ter oviralo delo SEC. 

Pod Trumpovo oblastjo je le malo verjetno, da bi takšen veto kongresu z vedno večjim številom prokripto zakonodajalcev preprečil postopno odvzemanje pooblastil SEC. Pričakujemo lahko tudi, da bo kongres regulativna pooblastila ponovno poskusil dodeliti Komisiji za trgovanje s terminskimi pogodbami na blago (CFTC), veliko manjšemu in premalo financiranemu regulativnemu organu z omejenimi izkušnjami pri nadzoru trgov, ki jih sestavljajo predvsem mali vlagatelji. Ta premik v kombinaciji s precej verjetnim imenovanjem kriptovalutam naklonjenega predsednika CFTC bi izničil še zadnje upanje za omembe vreden nadzor nad kriptoindustrijo. 

Prihajajoča administracija bo najbrž pod lupo vzela tudi Urad za finančno zaščito potrošnikov (CFPB), ki je bil po krizi leta 2008 ustanovljen za namen boja proti izkoriščevalskim praksam v finančni industriji. Vlagatelj v tvegani kapital in nedavni politični megadonator Marc Andreessen je CFPB kritiziral in napačno navajal, da je urad odgovoren za kampanjo zapiranja bančnih računov s prisotnimi tveganji, za tarčo pa naj bi si urad po krivici izbral kriptovalute in zagonska podjetja s področja finančne tehnologije. (Mimogrede, direktor CFPB Rohit Chopra je obsodil "sumljive prakse" v podjetju Synapse, v katero je vlagalo Andreessenovo podjetje Andreessen Horowitz. Ko je podjetje Synapse aprila podalo vlogo za stečaj, je več deset tisoč ljudi ostalo brez dostopa do svojega denarja.) Po volitvah je Elon Musk dejal, da bi morala vlada "CFPB izbrisati". To bi lahko drastično omejilo, če ne kar izničilo sposobnost vlade, da bi zagotovila pravičnost v potrošniških finančnih storitvah, vključno s področji, v zvezi s katerimi je že izrazila zaskrbljenost, kot so digitalna plačila in kriptoigre. 

Lobiranje kriptoindustrije presenetljivo spominja na lobiranje nekdanjega izvršnega direktorja družbe FTX in trenutnega zapornika Sama Bankmana-Frieda. Pred propadom njegovega podjetja in razkritjem obsežne goljufije tik pod površjem njihovega poslovanja se je Bankman-Fried družil s kongresniki in jim predstavljal svojo vizijo zakonodaje, za katero je trdil, da bo zakrpala zakonske vrzeli, hkrati pa omogočila razcvet kriptoindustrije. Javno je v obliki prispevkov za kampanjo porabil okoli 40 milijonov dolarjev. Pozneje se je izkazalo, da je v resnici porabil skoraj 100 milijonov dolarjev, pri čemer je razliko usmerjal prek kanalov "temnega denarja" in nezakonitih slamnatih donatorjev. 

Stephanie Keith – Bloomberg

 

Čeprav so Bankman-Fried in drugi iz kriptoindustrije trdili, da bo njegovo lobiranje koristilo tako industriji kot varstvu potrošnikov, je kritike skrbelo, da so bila njegova prizadevanja v resnici le sebični poskusi plačevanja zakonodajalcev v zameno za podporo poslovnih interesov družbe FTX. V resnici bi ti predlogi omejili regulativni nadzor nad kriptopodjetji, v določenih primerih pa bi industriji prepustili, da se "samoregulira" ali pa deluje v skladu s "standardi", ki bi si jih določila sama. Bankman-Frieda nobena količina samoregulacije ni ovirala pri zapravljanju milijard dolarjev, ki so pripadali njegovim strankam, zaradi česar so milijoni ljudi že več kot dve leti brez dostopa do svojih sredstev. 

Medtem ko se je industrija razglasila, da je pripravljena za svoj vstop v tradicionalno in institucionalno sfero, pa je bilo na področju preprečevanja še vedno prisotnih goljufij storjenega bore malo. Zakonodajalci, ki so obljubljali, da bodo preprečili ponovne pojave primerov, kot je bil FTX, niso v ta namen nikoli sprejeli nikakršne zakonodaje. Nekateri od njih so se od takrat tesneje povezali z industrijo in privolili v prizadevanja za spodkopavanje kakršnekoli dejanske zaščite. In čeprav so direktorji iz sveta kriptovalut dogodke leta 2022 obsojali in izrazili obžalovanje zaradi škode, povzročene njihovemu ugledu, se z novimi zamislimi o zakonodaji za okrepljeno varstvo potrošnikov niso strinjali. 

Zdaj, ko se vse več institucij ozira v smeri kriptovalut in ko naraščajoče cene k nakupu vabijo nov val malih vlagateljev, ki upajo na ogromne donose, je na kocki več kot kadarkoli prej. Zahvaljujoč novemu zagonu, ki ga industriji zagotavljajo privrženci na vplivnih položajih, bi cene lahko še naprej rasle. A obsežna kampanja vpliva industrije še vedno ni odpravila temeljnih tveganj ali pogostih goljufij. Ponoven padec bi lahko pomenil še hujše posledice, tokrat za še več ljudi. Lahko bi ogrozil prihranke za upokojitev in pokojninske sklade ter celo širši bančni sistem in gospodarstvo. 

Ko pride do tega, bodo lahko kriptovalute že tako spojene s preostalim finančnim svetom, da bo treba kolaps teh nekoč obrobnih špekulativnih digitalnih sredstev preprečiti za vsako ceno. Ali se bodo endemične goljufije in tveganja v industriji na koncu reševali s pomočjo vladne pomoči, ki jo bodo financirali davkoplačevalci, ki s kriptovalutami morda niso niti povezani? Vsekakor se zdi, da privrženci, ki zdaj zavzemajo Washington, še nikoli niso bili bližje svojemu cilju, namreč prevzemu nadzora nad finančnim sistemom. Na tej točki so morda preveč vplivni, da bi lahko dopustili njihov propad. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar