Tekmeci Starlinka zaradi nove politične moči Muska na trnih

Bliskovit vzpon Elona Muska na vrh ameriške politike je v Evropi povzročil precejšnji nemir, in to ne zgolj zaradi njegovih zlobnih samogovorov na družbenih omrežjih, v katerih se je lotil politikov v Bruslju. Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je sodelovanje Muska in Donalda Trumpa označila za zelo zaskrbljujoče, s prstom pa je pri tem posebej pokazala na Muskovo prevlado v vesoljski industriji. Tesnoba je na mestu – toda kazanje s prstom ne bo dovolj. 

Muskovo podjetje SpaceX, vredno 199 milijard evrov (210 milijard dolarjev), ima neprimerljivo moč, še silovitejšo od njegovih tvitov. Njegove rakete za večkratno uporabo so dejansko monopolizirale komercialni trg za izstrelitve, na katerem je nekoč kraljevala Evropa. Njegovih šest tisoč satelitov Starlink, ki zagotavljajo hitri internet od koder koli, je spremenilo potek ukrajinske vojne, ki se večinoma odvija s pomočjo brezpilotnih letal. Državni uradniki panično napovedujejo, da bo navzkrižje interesov milijarderja nevarno odvisnost še okrepilo: najvišji nemški protimonopolni uradnik Andreas Mundt je na panelu v Parizu poudaril Muskov vpliv na Starlink in regulatorje s področja tehnologije pozval, naj bodo neomajni, češ da je "nedopustno", da bi lahko le en človek obvladoval moč celotne države. 

A Muskovi uspehi v vesolju so bili mogoči tudi zato, ker se Evropi ni uspelo prilagoditi novostim in držati koraka s konkurenco. Pri tekmecih podjetja SpaceX so se pokazale klasične pomanjkljivosti: Evropa nima lastnih raket za večkratno izstrelitev, saj se za tovrstno tehnologijo pred desetletjem ni odločila. Tradicionalne storitve, kot je satelitska televizija, se v dobi pretočnih vsebin na zahtevo, kot je Netflix, izgubljajo, medtem ko na trge, kot sta pomorski in letalski wi-fi, prihaja cenovno ugodnejši in za namestitev enostavnejši Starlink. Razdiralni učinek padajočih cen  kljub vedno močnejšemu valu združitev ne pojenja: Intelsat s sedežem v Luksemburgu, ki ga prevzema SES SA, je v tretjem četrtletju zabeležil 9,4-odstotni padec prihodkov, s 13,7-odstotnim padcem prihodkov od storitev v letalstvu. Delnice pariškega podjetja Eutelsat Communications SACA, ki se je združilo z britansko družbo OneWeb, so padle na najnižjo točko v zadnjih 19 letih. 

Medtem ko Evropa neodločno poskuša zmanjšati zaostanek, pa Starlink svoji štirimilijonski naročniški bazi dodaja nove stranke. Letalski prevoznik Air France-KLM, ki je v delni lasti francoske vlade, je septembra objavil dogovor z družbo Starlink, na podlagi katerega bo od naslednjega poletja na svojih letih ponujal hitri wi-fi. Istega meseca so v podjetju Starlink napovedali dogovor z ugledno ameriško letalsko družbo United Airlines. Nathan de Ruiter, generalni direktor družbe Novaspace, pravi, da lahko Starlink z izstrelitvijo dodatnih satelitov svoj izdelek izboljša in ponovi njegovo uspešnost. 

Proizvajanje kakovostnih raket resda ni razlog, da bi se tako velik vpliv podelilo le eni osebi, a Starlink je vendarle mogočen izdelek in Evropejci bi si morali z večjo vnemo prizadevati za alternativo na domačih tleh – še zlasti če upoštevamo, da je trenutno najbližja alternativa Musku Jeff Bezos iz podjetja Amazon. Dobra stran pritožb, kakršno je izrazila Merklova, je, da lahko sprožijo nekakšno prebujenje – pod pogojem, da se prebudi tudi razvoj drzne tehnologije, ne le regulacija. V prvotno preložen projekt IRIS² se zdaj steka več državnega denarja, nova zagonska podjetja pa spodbujajo k razvoju lastnih naprav za izstrelitve. Na nedavnem srečanju predstavnikov obrambne industrije je bilo opaziti evropsko nadzorno tehnologijo na podlagi tehnologije Starlink v kombinaciji z rezervnim sistemom; tovrstni izdelki bodo verjetno stopnjevali pritisk za financiranje alternativ, ki niso v Muskovi lasti. Če dočakamo evropsko različico Starlinka, bi ta lahko uravnotežila igralno polje v tej tekmi. 

Upajmo, da bo dvojec Trump in Musk tudi zadržane Evropejce prepričal, da družbo SpaceX posnemajo v še enem pogledu, ki je gonilo njenega uspeha; gre namreč za globoke, obsežne kapitalske trge, ki lahko financirajo in nadgrajujejo tvegane podvige. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dejala, da je zaradi »nedvoumnega« tehnološkega zaostanka Evropske unije in pretečih trgovinskih tarif nujno oblikovanje unije kapitalskih trgov. Bolj kot Muskova geopolitična moč je lahko zaskrbljujoča težnja Evrope, da ukrepa le v krizi – tovrstno ravnanje pa tudi Merklovi ni neznanka. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar