Kaj brati in poslušati to poletje?

Ne glede na to, ali bomo poletje preživeli na plaži, v hribih ali v udobju lastnega doma, nekaj je gotovo – želimo si vsebin, ki nas bodo navdihnile in nahranile naše misli. Ponujamo nekaj namigov za poletno branje in poslušanje. 

Ste ljubitelji pustolovščin, navdihujočih biografij ali poglobljenih razprav o svetovnih dogodkih in zgodovini? Naši sogovorniki, ki so tudi sami pisci in ustvarjalci podkastov, so skrbno izbrali nekaj najbolj priljubljenih, v katerih lahko uživate to poletje.

Nataša Kocsis, direktorica srbskega City Cluba v Londonu, se v podkastu Na kavi z ... z gosti pogovarja o temah, povezanih z identiteto in pripadnostjo. Med njenimi sogovorniki najdemo intelektualce, zvezdnike ter poslovneže iz regije in sveta. "Razumevanje samega sebe in dojemanje svojega mesta v svetu se pogosto oblikuje skozi našo identiteto in občutek pripadnosti določeni skupini ali skupnosti. Identiteta je večplastna in večdimenzionalna. Oblikuje se na podlagi različnih dejavnikov, kot so kultura, jezik, vera, narodnost, spol, spolna usmerjenost, socialno-ekonomski status in številni drugi. Posebno zapleteno pa je, ko si sam nosilec različnih nacionalnih identitet in se ob tem odločiš še za življenje v tujini. Prav na to tematiko se osredotočam," pojasnjuje Nataša.

Osebni arhiv

 

Nedavno je v svojem podkastu gostila britansko-avstralsko igralko Miriam Margolyes, znano iz filmov o Harryju Potterju, BBC-jeve serije Pokliči babico (Call the Midwife) in Scorsesejevega filma Čas nedolžnosti (The Age of Innocence). Pogovarjali sta se pred premiero srbskega trilerja Poleg tebe (Pored tebe) režiserja in scenarista Stevana Filipovića.

Margolyes je v filmu upodobila Britanko, ki je zaljubljena v Jugoslavijo in s svojim psom Titom živi v Beogradu. "Nikoli ne pozabim, da sem tudi sama priseljenka, in ponosna sem na svoje korenine." Skupaj s starimi starši iz Belorusije in Poljske ter starši, rojenimi v Angliji, se je tudi sama ukvarjala z vprašanji lastne identitete. V triurni sagi Istvána Szabója Sunshine o usodi judovske družine, ki se konec 19. stoletja v begu pred antisemitizmom preseli na Madžarsko, Margolyes pravzaprav interpretira usodo svoje babice.

Izbor knjig se posveča temam, s katerimi se ukvarja tudi sama. Amin Maalouf, libanonski avtor, ki živi in dela v Franciji, v svojih delih razmišlja o tem, kako se opredeljujemo in kako identiteto razumejo v različnih kulturah sveta. Posebej priporoča knjigo V imenu identitete: nasilje in potreba po pripadnosti (Les Identités Meurtrières). Njen najljubši avtor je Ivan Ivanji. V delu Osamljenost manjšine (Usamljenost manjine) skozi zgodbo glavnega junaka, banatskega Madžara protestantske vere, Jugoslovana po rodu in prepričanega ateista, opisuje 70 let družbene, politične, verske in osebne usode iz naše regije s streznitvenim vprašanjem, ki je zdaj tudi globalno aktualno – kaj pravzaprav pomeni biti osamljen, biti manjšina, biti ločen od družbe, a hkrati sredi nje?

Z nekoliko podobno temo, vsaj ko gre za podkaste, je povezano priporočilo Ajše Vodnik, izvršne direktorice AmCham Slovenija in podpredsednice AmChams v Evropi. Čeprav poslušanje podkastov ni njen najljubši način pridobivanja znanja, podkast Globalna vas radijske postaje Val 202 priporoča vsem tistim, ki jih zanimajo izkušnje Slovencev v tujini. "Kot nekdanja televizijska voditeljica sicer raje gledam kratke videe. LinkedIn Premium ponuja vrhunsko izobraževalno vsebino." In medtem ko se z družino veseli morskih počitnic za – kot pravi – digitalno razstrupljanje in deskanje, se Vodnik odloča za branje del s poslovno tematiko: "Obožujem knjige, in to tiskane, čeprav nevroznanstveniki dokazujejo, da branje na tablici aktivira druge možganske centre. Katere, se sprašujem. Na nočni omarici imam veliko poslovne literature, predvsem s področja komunikacije, berem pa tudi leposlovje v slovenščini in angleščini, da obogatim svojo dušo in besedni zaklad."

Osebni arhiv

 

Vladmir Večerić, ustanovitelj in direktor mobilne aplikacije Momtivation iz Zagreba, tudi na dopustu vsak trenutek izkoristi za informiranje o najnovejših dogodkih in praktičnih nasvetih za izboljšanje poslovnih veščin. Posebej omenja pogovor z Vladimirjem Djukanovićem, znanim kot filozof z Wall Streeta, ki pošilja pomembno sporočilo: za uspeh sta pomembna osredotočenost na lastno produktivnost in prizadevanje, da jo povečuješ iz dneva v dan. Prav ideja o usmerjenosti k povečanju produktivnosti je razlog, da Večerić priporoča knjigo Ena stvar (The One Thing) Garryja Kellerja in Joy Papasan, ki je na seznamu uspešnic Wall Street Journala in New York Timesa. "Vsi si želimo manj obveznosti, e-pošte, tvitov, sporočil in sestankov, hkrati pa želimo biti produktivnejši pri delu, zaslužiti več, živeti bolje, imeti več časa zase, za družino in prijatelje. V delu avtorja na praktičnih primerih opisujeta, kako lahko imamo hkrati manj in več s sledenjem preprostemu pravilu: osredotočenost na en cilj v danem trenutku ali obdobju. Temelji na več pomembnih konceptih, kot so določanje prioritet, postavljanje ciljev in učinkovito opravljanje samo ene naloge namesto več hkrati."

Lazar Džamić, vodilni strateg za blagovne znamke in trženje ter predavatelj na beograjski univerzi, z raziskovanjem pomembnih vprašanj o svetovni politiki in zgodovini razkriva zanimive perspektive in priporočila, ki spodbujajo razmišljanje. V branje priporoča knjigo profesorja Neila Postmana Zabavati se do smrti (Amusing Ourselves to Death), ki postavlja pomembno vprašanje: ali je bilo mogoče že leta 1986 predvideti trenutne razmere v globalni politiki? "Odgovor je pritrdilen," meni Džamić in pojasnjuje, da dokaz za to najdemo v omenjeni knjigi." Zakaj narašča populizem, zakaj izvolimo ljudi, ki očitno niso sposobni voditi in odgovoriti na izzive sodobnega sveta, so le nekatere od tem, s katerimi se ukvarja avtor, da bi odkril izvor težav. Krivci: sodobni komercialni mediji in neoliberalni politični sistem, ki vse zreducira na denar in dobiček.

Podobna vsebinska nit se vleče skozi Džamićev izbor podkastov: The Rest Is History je izviren koncept, v katerem ugledna angleška zgodovinarja razkrivata malo znane podrobnosti različnih dogodkov v svetovni zgodovini. Na primer, zakaj bi se morala Amerika za svoj obstoj zahvaliti Napoleonu. Podkast te že po prvem poslušanju povsem zasvoji. Drugo priporočilo je The Rest Is Politics s podobnim formatom, vendar s temo politike, in sicer na podlagi izkušenj nekdanjega britanskega poslanca Roryja Stewarta in nekdanjega Blairovega piarovca oziroma tako imenovanega spin doktorja Alastairja Campbella. Podkast demistificira britansko politiko od znotraj s številnimi referencami na svet, a tudi na Balkan.

Pisateljica Vesna Goldsworthy, profesorica kreativnega pisanja in angleške književnosti na univerzah Kingston, Exeter in East Anglia v Združenem kraljestvu, pravi, da posluša samo en podkast: Pisatelji in družba (Writers and Company). 

Osebni arhiv

 

Gre za legendarno serijo enournih intervjujev, ki jih že 33 let predvaja kanadska radijska postaja CBC, vodi pa jih Eleanor Wachtel. Ta podkast spremlja približno pol milijona ljudi v Severni Ameriki. "Leta 2019 me je Eleanor kot gostjo povabila na intervju in od takrat sem njena zvesta poslušalka, čeprav mi še ni uspelo poslušati niti polovice oddaj iz arhiva. Ko je spomladi napovedala upokojitev, je za ponovitev izbrala prav najin intervju kot enega od desetih najljubših v karieri. Naklonjenost je seveda obojestranska."

Goldsworthy, tudi dobitnica nagrade Fundacije Moma Kaporja za književnost leta 2022 za roman o ljubezni, vzhodu in zahodu Železna zavesa (Iron Curtain), ki ga je britanski Guardian februarja razglasil za knjigo dneva, z neprikritimi čustvi priporoča delo Borivoja Adaševića Adieu.

"Adaševića prej nisem poznala. Petnajstega januarja 2019 pa mi je iz hrvaškega kraja Požega poslal svojo zbirko zgodb S seznama zamolčanih stvari (Iz spiskova prećutanih stvari). Umrl je uro ali dve pozneje, pri 44 letih, trajalo pa je dva tedna, da je knjiga prišla do mene. V zbirki so zgodbe, ki se lahko primerjajo z najboljšimi deli srbskega romanopisca Danila Kiša. Takoj ko sem izvedela za novo knjigo Adieu, posthumno zbrano iz periodike, sem prosila prijatelja, ki je bil na poti v Beograd, da mi kupi izvod. Berem počasi, vem, da ne bo nadaljevanja …"