Na severu Kitajske se cestne površine segrevajo do temperature 70 ° C, v kalifornijski dolini Central Valley pa v zraku beležijo okoli 40 ° C. V večjem delu Španije se je živo srebro dvignilo tako visoko, da država izdaja posebna opozorila za turiste.
Že pred uradnim začetkom poletja na severni polobli so se pojavljali znaki, da bodo poletni meseci v Severni Ameriki, Evropi in Aziji peklensko vroči. Obstaja celo možnost, da bi sezona lahko presegla globalne temperaturne rekorde, kot je dejal Daniel Swain, klimatolog na Univerzi v Kaliforniji v Los Angelesu.
Žgoče razmere na teh treh celinah grozijo s preobremenitvijo električnih omrežij, okleščenimi letinami in višjimi cenami energije. Vroče in suho vreme prav tako povečuje tveganje za požare, ki se že pojavljajo v Alberti, epicentru kanadske naftne industrije. Posledice za ljudi in gospodarstvo so hude: ekstremna vročina naj bi samo v ZDA do leta 2030 na letni ravni povzročila približno 200 milijard dolarjev izgub, ta številka pa naj bi se po eni od ocen do leta 2050 več kot podvojila.
Vse tri severne celine se soočajo z vročimi temperaturami, do katerih prihaja zaradi podnebnih sprememb – zlasti zahodne in osrednje ZDA in Kanada pa tudi zahodna in severna Evropa, kot je povdal Swain. Ker toplejše ozračje zadržuje več vlage, bodo te regije zajela tudi intenzivna deževja in poplave.
"Pričakujem, da bodo v topli sezoni v regijah, ki so nagnjene k močnim padavinam, lahko videli še več primerov ekstremnih do rekordnih nalivov in poplavnih dogodkov," je še dejal Swain.
Na Atlantiku vročina dviguje temperaturo oceanov, kar povečuje verjetnost nenavadno aktivne sezone orkanov. Odsotnost pojava El Niño, segrevanja ekvatorialnega Pacifika, ki lahko na Atlantiku privede do neurij z močnimi vetrovi, pomeni tudi, da se lahko v Atlantiku in na Karibih razvije več orkanov in tropskih neviht, ki med drugim dosežejo tudi območja za proizvodnjo nafte in plina vzdolž obale Mehiškega zaliva.
Med letoma 1980 in 2024 so tropske nevihte in orkani v ZDA povzročili več kot 1,5 bilijona dolarjev škode in ubili vsaj 7.211 ljudi, poročajo Nacionalni centri za okoljske informacije.
Bloomberg
Zaradi motenj v visokih zračnih tokovih obstaja naraščajoča možnost tako imenovanih derechos – širokih lokov hudih neviht, ki lahko prepotujejo na stotine kilometrov in povzročijo na milijarde dolarjev škode po Srednjem zahodu in severnih Velikih planjavah, navaja Paul Pastelok, vodja za dolgoročne napovedi na področju ZDA pri AccuWeather. Zaradi tovrstnih pojavov po celini je lahko zalivska obala, s poudarkom na Teksasu, ranljiva za več orkanskih napadov.
Zaradi vročega vremena bo naraslo povpraševanje po energiji. Približno 89 milijonov ljudi v treh energetskih omrežjih v osrednjih ZDA je letos poleti izpostavljenih povečanemu tveganju pomanjkanja oskrbe z električno energijo, poroča North American Electric Reliability Corp. Cene električne energije v omrežju, ki se razteza od Chicaga do Srednjega Atlantika, se bodo, zahvaljujoč vztrajni vročini, verjetno povečale zaradi nizkih zalog premoga, so v sporočilu strankam zapisali analitiki Bank of America pod vodstvom Francisca Blancha. Zaloge moči so na udaru tudi v Novi Angliji, so dejali analitiki.
Rast cen zemeljskega plina v ZDA je bila doslej zmerna kljub napovedim vročega vremena in naraščajočemu izvozu goriva v Evropo in Azijo. Vedno večja pa je možnost, da bo plin letos dosegel 4,60 dolarja na milijon britanskih termalnih enot – kar je več kot 30 odstotkov več od trenutnih ravni –, saj bi vročina lahko omejila povečevanje zalog. Na trgu lahko cene posledično narastejo še pred nastopom potreb po zimskem ogrevanju, kot so povedali analitiki iz družbe RBC Capital Markets, ki jo vodi Christopher Louney.
Ekstremna vročina grozi tudi z desetkanjem pridelkov in izsuševanjem rek, kar dviguje cene hrane, saj stroški blaga in storitev ostajajo zvišani. Suša se stopnjuje na območjih ZDA, kjer gojijo sojo, koruzo ali pšenico. Če se bodo sušne razmere nadaljevale, bi se lahko raven vode v reki Mississippi znižala, kar lahko ovira promet tovornih ladij, ta pa je ključnega pomena za prevoz pridelkov po vsej državi.
Izsušena Evropa
Po celi Evropi, ki se segreva najhitreje na svetu, sta majhna količina padavin in zgodnje izsuševanje po navedbah komercialnih meteorologov in vladnih napovedovalcev pripravila teren za intenzivne vročinske valove, suše in nevarne požare.
Modeli za to poletje napovedujejo veliko verjetnost vremenskih vzorcev z visokim tlakom, podobnim tistim, ki so celino trpinčili v prvih mesecih leta. Ti vzorci so zmanjšali hitrost vetra in prekritost z oblaki, kar je privedlo do nizke proizvodnje vetra in rekordnih količin sončne energije v Evropi – scenarij, ki se bo v tem poletju verjetno ponovil, poroča družba Atmospheric G2.
Visok tlak bo verjetno zavrl tudi pretok vlage v severnem Atlantiku, kar bo povečalo tveganje za vročinske valove in okrepitev suše, navaja meteorolog Andrew Pedrini.
"Osebno se bojim, da bomo to poletje veliko poslušali o ekstremih," je dejal.
Bloomberg
Portugalsko in Španijo je iz smeri Afrike dosegla ena najbolj vročih zračnih mas v več kot treh desetletjih, zaradi česar so temperature presegle 38 °C. Vročina prihaja po izpadu električne energije 28. aprila, ki je na Iberskem polotoku za več ur prekinil dobavo elektrike, kar je prizadelo javni prevoz, telekomunikacijske sisteme in druge storitve.
Visok tlak regijam preprečuje dostop do hladilnega učinka vlažnih zahodnih vetrov, posledično pa bi se lahko temperature v srednji in južni Evropi povzpele še zlasti visoko. Medtem ko se pričakuje, da bo ta vzorec zmanjšal možnosti dežja, pa bi lahko naraščajoča vročina tiste nevihte, ki se jim uspe oblikovati, oborožila s hudourniškim dežjem in pogubno točo.
Čeprav se je vodostaj na reki Ren po deževju v zadnjih tednih izboljšal, bi lahko ponovitev suše znatno otežila ključno trgovsko pot in povzročila naraščanje cen barž.
Dolgoročni modeli evropskega satelitskega programa Copernicus kažejo, da bi razmere lahko povzročile močna deževja na zahodu Norveške in severu Združenega kraljestva od junija do avgusta.
Napoved za Azijo
V Aziji bodo imeli na Japonskem verjetno toplejše poletje od običajnega, poroča Japonska meteorološka agencija. Tudi v jugovzhodni Aziji bo po podatkih specializiranega meteorološkega centra ASEAN bolj vroče kot povprečno.
Z izjemo nekaterih skrajno severnih območij se bo v tem juniju po napovedih tamkajšnje meteorološke uprave cvrla tudi Kitajska. Suša v severnem delu države je letino pšenice prizadela ravno v ključnem obdobju rasti in tako ogrozila proizvodnjo osnovnega živilskega žita, medtem ko je Peking še vedno vpleten v trgovinsko vojno z ZDA, svojim glavnim dobaviteljem kmetijskih proizvodov.
Čeprav so v regiji napovedana tudi deževja, ki bodo izsušenim kmetijskim poljem prinesla nekaj olajšanja, pa hitra nihanja med suhim in mokrim vremenom povečujejo tveganja za poplave, zemeljske plazove in škodo na pridelku.
Intenzivna vročina v nekaterih delih Kitajske je že povzročila dvig temperature asfalta. Nacionalna uprava za energijo pričakuje, da bo v tem poletju največje povpraševanje po električni energiji približno 100 gigavatov višje kot lani (ta številka je enakovredna potrebi po vklopu vseh elektrarn v Združenem kraljestvu hkrati).
Na severni polobli je ekstremna vročina odraz tega, koliko se je Zemlja segrela v nekaj desetletjih, je še dejal Swain. Od leta 1959 izrazito povečanje poletne vročine beležijo zlasti v Evropi, pa tudi v delih pacifiškega severozahoda, severovzhodne Kanade, delih Mehike, Afrike in Bližnjega vzhoda.
"Vedno pogostejši vročinski ekstremi so najbolj očiten simptom podnebnih sprememb," je dejala Karen McKinnon, profesorica, ki na UCLA proučuje statistiko podnebnih sprememb. "Že zaradi navidezno neznatnih temperaturnih sprememb za nekaj stopinj se lahko naše doživljanje poletja občuti kot bistveno bolj ekstremno."
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...