Zakaj družbe odkupujejo lastne delnice

Na borzah v regiji Adria je bilo lani sklenjenih za 1,7 milijarde evrov poslov. Izstopala je banjaluška borza, na katero je odpadla skoraj tretjina prometa ‒ 538 milijonov evrov. Sledili sta ji zagrebška in ljubljanska, na katerih so vlagatelji ustvarili 372 oziroma 330 milijonov evrov prometa. Na omenjene tri borze skupaj je odpadlo kar 71 odstotkov lanskega prometa v regiji. 

Ob polletju letos so se karte nekoliko premešale. Od trojice najuspešnejših lani se je z 239 milijoni evrov prometa na prvo mesto zavihtela ljubljanska borza, 16 milijonov evrov manj je v statistiko vpisala banjaluška, medtem ko se zagrebška borza lahko pohvali z 204 milijoni evrov prometa, je razvidno iz objavljenih poročil na spletnih straneh borz. 

Več deset milijonov so k prometu prispevale tudi družbe, ki kotirajo na omenjenih borzah in so se podale v nakupe lastnih delnic. Denimo slovenski farmacevt Krka je letos iz žepa potegnil že 16,5 milijona evrov, medtem pa je Hrvatski Telekom te dni objavil popravljen petletni program odkupa lastnih delnic iz leta 2021, in sicer bo namesto sprva načrtovanih skoraj 80 milijonov evrov porabil še 55 milijonov evrov več, kar pomeni 69-odstotno povečanje sredstev.  

STA

Nagrada delničarjem, pa tudi upravam 

Zakaj družbe sploh odkupujejo lastne delnice? Podjetja lahko nagradijo delničarje bodisi z izplačilom dela dobička oziroma dividendo bodisi z odkupi lastnih delnic. Odkupi lastnih delnic lahko vplivajo na ceno delnice (večje povpraševanje vodi k višji ceni delnice), pojasnjuje ekonomist Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Z odkupi pa lahko tudi preprečujejo, da bi večji delničarji postali še večji, torej da bi prevzeli kontrolni delež v družbi.  

Velik interes za višjo ceno delnice bi lahko imele tudi uprave družb. Predvsem na Zahodu, pri nas pa zelo redko, so bonusi vodstvenih kadrov lahko vezani na ceno delnice, navaja Mattero Mošnja, analitik za korporativne finance v Bloomberg Adria.  

Strokovnjak za področje makroekonomije in kapitalskih trgov Mihael Blažeković iz Bloomberga Adria pa je dejal, "da odkup delnic v ZDA delničarjem prinaša več kot dividende, v Evropi pa je ravno obratno". Ameriške družbe z umikom odkupljenih delnic povečujejo vrednost delnic obstoječim delničarjem in tudi ohranjajo ceno, če menijo, da je delnica podcenjena ali pod velikim pritiskom prodajalcev. "Dividendni donos družbe v indeksu SPX 500 je v povprečju vsega 1,3 odstotka, 35 odstotkov dobička pa se namenja za dividende, medtem ko je v evropskem indeksu STOXX 600 dividendni donos 3,4-odstoten, 70 odstotkov dobička pa se namenja za dividende," je razložil. Dodal je še, da imajo nekatera podjetja program odkupa delnic, a te ne prinašajo vedno le koristi za delničarje, temveč so včasih tudi nagrada vodstvu. 

Dober primer je hrvaška živilskopredelovalna družba Podravka. Lani je odkupila za 2,6 milijona evrov lastnih delnic, leto prej je bil znesek še slab milijon višji. Njihov modus operandi je bil odkupovanja lastnih delnic na borzi za nagrajevanje menedžerjev, ti pa so jih nato hitro prodali in ustvarili milijonske dobičke.  

Cilj slovenskih družb je umik delnic 

Med najagresivnejšimi borznimi družbami pri odkupovanju lastnih izdanih delnic v regiji Adria je Hrvatski Telekom. Za delnice je lani porabil 22,4 milijona evrov, leto prej še več, 24,2 milijona evrov. Po podatkih Bloombergovega terminala je omenjeni telekom letos v prvih dveh četrtletjih na zagrebški borzi pridobili dodatnih 123.393 delnic. Med konstantnejšimi odkupovalci lastnih delnic je tudi družba Atlantic Grupa. Leta 2021 je za nakupe lastnih delnic porabila 4 milijone evrov, v letu 2022 3 milijone, lani 2,6 milijona, nakupuje pa jih tudi letos. 

V Sloveniji izstopata farmacevt Krka in Cinkarna Celje, ki deluje na področju kemične industrije. Iz Krke so o nakupih lastnih delnic zapisali: "Nekaterim delničarjem zaradi davčnih in drugih razlogov bolj ustreza izplačilo dividend, drugim pa odkupi lastnih delnic." Izplačilo dividend namreč pomeni vsakoletni davčni dogodek, ki je v Sloveniji obremenjen s 25 odstotki, z lastnimi odkupi pa raste tržna vrednost delnic, davčni dogodek pa za vlagatelja nastane šele ob prodaji delnic. Krka namerava kupljene lastne delnice umakniti, o čemer bodo na eni od prihodnjih skupščin odločali delničarji. Tudi Cinkarna Celje ne pušča dvomov: izključni cilj odkupovanja lastnih delnic je umik delnic (v skladu z določbami zakona in statuta družbe o zmanjšanju osnovnega kapitala). 

Bloomberg Adria

Nizka likvidnost in manipulacija s ceno 

Deseterica podjetij, uvrščenih na borzo v Beogradu, redno izplačuje dividende, medtem pa odkup lastnih delnic ni ravno običajna praksa. "To je praviloma proces [odkup lastnih delnic], ki ga pri nas zaženejo, ko cena kaže tendence k padanju ali pa se jo z odkupom želi stabilizirati za ohranjanje kredibilnosti družbe," je pojasnil Vladan Pavlović iz Ipopema Securities. Dodal je še, da je to v Srbiji mogoče, ker je likvidnost nizka, zato je precej preprosto vrniti vrednost delnice na določeno raven ali pa ustaviti nadaljnje padanje. Med bolj znanim družbami, ki odkupujejo lastne delnice, so Metalac iz Gornjega Milanovca in Jedinstvo iz Sevojna. Lastne delnice so sicer letos kupovale še družbe NBB Nekretnine, Termika, Neostar, Tehnohemija in Kopaonik iz Beograda. 

Iz podatkov severnomakedonske borze je videti, da je med najaktivnejšimi kupci lastnih delnic družba Okta iz Skopja. Ta je na podlagi sklepa o pridobivanju lastnih delnic aprila letos odkupila skupaj 84.636 lastnih delnic, trikrat julija letos in že razpolaga z desetino delnic. Drugi največji kupec lastnih delnic letos je družba Tetex, ki ima pod svojim okriljem 25.390 lastnih delnic ali 6,13 odstotka osnovnega kapitala družbe. Čeprav v manjših zneskih, se med kupci lastnih delnic pogosto pojavlja tudi Prilepska pivarnica, ki je od začetka leta do 2. septembra svojo udeležbo v osnovnem kapitalu povečala z 0,22 na 1,13 odstotka. 

Na borzah so številne druge družbe. Med njimi tudi slovenska banka NLB, ki se trudi zakorakati na hrvaški bančni trg, vendar lastnih delnic ne odkupuje: "Za nakupe se (do zdaj) še nismo odločili, saj je lastniška struktura NLB z deležem države, ki ima 25 odstotkov plus eno delnico NLB, po našem mnenju ustrezna." Z odkupi lastnih delnic bi se na trgu pojavil nov kupec, ki bi najverjetneje povzročil povečanje prometa, ob prenehanju odkupov pa bi imela banka manjše število delnic v obtoku, kar bi lahko privedlo do zmanjšane likvidnosti delnic, ocenjujejo. "Dolgoročni učinek bi bil tako vprašljiv, pri čemer pri pogovoru s številnimi mednarodnimi vlagatelji opažamo, da je prav likvidnost delnic eden glavnih razlogov, da ne investirajo ali investirajo več v naše finančne instrumente," so še poudarili. 

Odkupi lastnih delnic in menedžerski odkupi 

Ekonomist Maks Tajnikar nas je opomnil, da so v Sloveniji odkupe lastnih delnic srečavali v preteklosti tudi v podjetjih, v katerih so menedžerji prevzemali podjetja. "Ne bi vas rad zavedel, ampak nekaj zelo znanih privatizacijskih postopkov je bilo pri nas, ko so menedžerji prevzemali družbe tako, da so se odkupovale lastne delnice." S tem so potrebovali manj denarja za prevzem podjetja ali pa so tako prišli do večinskega deleža v podjetju. 

Pri pisanju članka so sodelovali Vladimir Nikoloski, Miro Soldić in Branislav Urošević.