Geopolitična trenja: Zakaj se Apple iz Kitajske seli v Vietnam?

Da geopolitika narekuje ekonomijo, ne ugotavljajo zgolj ekonomisti, kot je pred nedavnim dejal predavatelj in profesor ekonomije Mojmir Mrak, saj trend potrjujejo tudi statistični podatki.  Leta 2022 je kar 93 odstotkov multinacionalk poročalo o izgubah, povezanih z geopolitičnim tveganjem, leta 2020 pa le 35 odstotkov, je med drugim dejal strokovnjak.

Če se pred "petimi leti o geopolitiki sploh ne bi pogovarjali", kakor je na bančni konferenci dejal Mrak, potem podjetniki in vlagatelji danes težko sujejo učinkovite in poglobljene strategije, ne da bi pri tem upoštevali geopolitična tveganja.

Nevralgična točka naraščajočih napetosti sta vojni v Ukrajini ter Gazi, k temu pa velja prišteti še geopolitična in trgovinska trenja med ZDA in EU na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani.

Trgovinska vojna kot poslovna priložnost

Evropska komisija je kmalu po volitvah za evropski parlament napovedala uvedbo do 48-odstotnih carin na kitajska e-vozila, medtem ko so ZDA napovedale kar stoodstotne carine na izdelke kitajskih velikanov BYD, Geely in SAIC. Ljudska republika je na izzive Zahoda odgovorila s protisubvencijskimi preiskavami evropskih pridelovalcev žganja in svinjine. Tu sta najbolj na udari Francija in Španija, ki sta tudi največji zagovornici zaostrovanja trgovinske vojne na področju e-vozil proti azijski velesili.

Preostali deli sveta so v negotovih geopolitičnih razmerah in poglabljajoči negotovosti razpeti med obema stranema. Na eni strani z odklapljanjem od kitajskih dobavnih verig, kar zagovarjata Washington in Bruselj ter na drugi z zapolnjevanjem vrzeli, ki nastajajo z umikanjem zahodnih multinacionalk z največjega azijskega trga.

Bloomberg Mercury Največji proizvajalec e-vozil, kitajski BYD, je sporočil, da bo v Indoneziji leta 2026 zagnal proizvodnjo.

Pri tem svojo priložnost iščejo države jugovzhodne Azije, kot so Vietnam, Malezija, Indonezija, Filipini in Singapur. Države ASEAN (Indonezija, Malezija, Filipini, Tajska, Singapur in Vietnam) pomenijo pomemben obvod tako za kitajske družbe, ki si še naprej želijo sodelovanja z zahodnimi družbami, kot tudi obratno. Razpršitev dobavnih verig namreč zmanjšuje tveganje ob morebitnem konfliktu med nasprotujočimi si stranmi.

Posel s Kitajsko narašča, strah pred njo prav tako

To odraža naraščanje neposrednih tujih naložb v omenjene države. Tuje neposredne naložbe (FDI) v gospodarstva držav ASEAN so se do leta 2023 povečale na 236 milijard dolarjev v primerjavi z letnim povprečjem 190 milijard dolarjev med letoma 2020 in 2022, kažejo podatki banke OCBC, ki jih navaja CNBC.

Pri tem je nezanemarljivo dejstvo, da je Kitajska pred nedavnim kot najpomembnejši trgovinski partner omenjenih držav prehitela ZDA, kar povečuje njen geostrateški položaj in vpliv v Aziji. Kitajska in ASEAN sta tako že štiri leta zapored največja trgovinska partnerja, obseg trgovine pa naj bi po navedbah raziskave singapurskega inštituta za države ASEAN leta 2023 dosegel 911,7 milijarde dolarjev.

Delež držav, ki bi raje sodelovale z ZDA, je upadel na vsega 49,5-odstotka, medtem ko je bil še pred štirimi leti 61,1-odstoten. In to čeprav Kitajska v regiji zavzema vse bolj agresivno držo do svojih trgovinskih partneric, ki na njene geopolitične poteze gledajo z veliko mero strahu. Agresivno obnašanje Kitajske v Južnokitajskem morju tako najbolj skrbi Filipine (90,2 odstotka vprašanih) in Vietnam (72,5 odstotka).

Analitiki banke OCBC so v sovjem poročilu zapisali, da ima "regija ASEAN koristi od diverzifikacije globalne in regionalne dobavne verige ter sprejemanja strategije Kitajska + 1. Prilivi neposrednih tujih naložb iz celinske Kitajske in posebnega upravnega območja Hongkong v regijo so se povečali, pri čemer je večina prilivov namenjena proizvodnji in nekaterim storitvam," so še zapisali.

 

Od Vietnama do Malezije

Največ koristi pri tem ima Vietnam, ki je postal pomembna proizvodna lokacija za ameriškega tehnološkega velikana Apple. Podobno tudi za južnokorejski Samsung, ki ima v državi več razvojnih in proizvodnih obratov. CNBC navaja, da so prednosti Vietnama številčne, saj ima nizke stroške dela, dobre pomorske povezave in cel kup prostotrgovinskih sporazumov. Zato je izvoz na druge trge, na primer v EU, veliko lažji, navajajo.

Naraščanje naložb tehnoloških gigantov, ki skušajo zavarovati svoje poslovanje pred geopolitičnimi trenji, čuti tudi Malezija. Ameriški izdelovalec čipov Intel je denimo napovedal več naložb v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Decembra 2021 je družba sporočila, da bo vložila več kot 7 milijard dolarjev v gradnjo tovarne za testiranje čipov v Maleziji, proizvodnja pa naj bi stekla letos.

Indonezija je bogata z redkimi zemljami, ko so nujno potrebne pri razvoju in izdelavi produktov zelenega prehoda. Država ima bogata nahajališča bakra, niklja, kobalta in boksita, a tamkajšnje državno vodstvo si prizadeva okrepiti proizvodne zmogljibosti e-vozil po celotni dobavni verigi. Indonezijska vlada zato privablja podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električnih vozil s spodbudami za vzpostavitev lokalnih proizvodnih baz.

Pri tem je ključno, da se za vzpostavljanje proizvodnje ne zanimajo samo zahodne družbe, ampak tudi kitajske. Tako je največji proizvajalec e-vozil BYD sporočil, da bo v Indoneziji leta 2026 zagnal proizvodnjo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar