Kako milijoni iz Orbanove Madžarske osvajajo regijo Adria

Madžarska podjetja zadnja leta vse več vlagajo v regijo Adria, predvsem v nepremičnine, turizem, energetiko, medije in šport, njihova OTP banka pa ima podružnice v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem ter postaja pomembna igralka v vseh omenjenih državah.

Madžarska podjetja imajo tudi formalno podporo vlade za vlaganje v države, ki so bile prepoznane kot strateško pomembne, in države regije Adria spadajo mednje. Premier Viktor Orban, ki je na oblasti že 14 let in v EU velja za disidenta, si prizadeva imeti dobre politične odnose s sosednjimi državami in razširiti svoj vpliv zunaj Madžarske, predvsem v neposredni bližini. To pomeni večjo gospodarsko prisotnost v teh državah, predvsem v obliki investicij.

Madžarska vlada namenja denar posebnim skladom, ki poslovneže spodbujajo, da se zanimajo za te trge ter vanje vstopijo z naložbami. Madžarska podjetja pogosto načrtujejo, kako se bodo vključila v določene podvige ter kako bodo razporedila ozemlje in območje delovanja tujini. V vsaki od držav regije Adria izstopa kak zanimiv madžarski poslovnež, ki uživa veliko zaupanje Viktorja Orbana.

Statistika razkriva, da so v zadnjih desetih letih madžarska podjetja v regijo Adria vložila skoraj 2,5 milijarde evrov, največ (skoraj 50 odstotkov) v Srbijo, sledita ji Hrvaška in Slovenija, najmanj (le 22 milijonov evrov) pa v Severno Makedonijo. Precej manj pa države regije Adria vlagajo na Madžarskem. Še največ investicij v zadnjih desetih letih je izvedla Srbija (73 milijonov evrov), sledi ji Slovenija (48 milijonov evrov). Po poročanju Bloomberga so meje med poslom in politiko na Madžarskem zabrisane, saj je velike posle prevzela nova elita, povezana z Orbanovo družino in njegovo vlado, vse odkar je leta 2010 nacionalistični voditelj prišel na oblast.

SRBIJA: Prijateljstvo med Vučićem in Orbanom odpira vrata madžarskemu kapitalu

Marijana Avakumović – Bloomberg Adria

Povezava med politiko in gospodarstvom se morda najbolj jasno kaže v Srbiji, kjer se je politično sodelovanje med Srbijo in Madžarsko v zadnjih letih zaradi prijateljstva Aleksandra Vučića in Viktorja Orbana okrepilo. To je spodbudilo blagovno menjavo med državama, skupna vlaganja v energetiko in prihod madžarskega kapitala v Srbijo.

Podjetja, ki so blizu madžarskemu premierju, so v zadnjem času osredotočena na poslovne in industrijske nepremičnine v Srbiji in se resno pozicionirajo na tem trgu.

Pred kratkim je Orbanov zet Istvan Tiborcz prek svojega podjetja Diofa Fund Management v Beogradu kupil 11 luksuznih poslovnih stavb od svojega poslovnega partnerja Daniela Jellineka, madžarskega poslovneža, s katerim je njegov nepremičninski posel v domovini precej prepleten.

Zanimivo je, da jih je kupil po nekoliko nižji ceni, kot jih je pred tremi leti od GTC kupilo Jellinekovo podjetje Indotek. Takrat je zanje plačal okoli 270 milijonov evrov, kar nakazuje, da gre pri tem nakupu pravzaprav za ureditev njihovih medsebojnih razmerij oziroma krepitev položaja na trgu.

Orbanov zet zavohal dobiček na nepremičninskem trgu

Cene najema pisarniških prostorov v Beogradu so se v zadnjih dveh letih zvišale za okoli 10 odstotkov, v naslednjih dveh letih pa naj bi zrasle za tri do pet odstotkov, saj pisarniških prostorov ni dovolj, kažejo podatki globalne agencije CBRE za nepremičninski trg. Čeprav je zapustil trg pisarniških prostorov, je Jellinekov Indotek postal eden glavnih igralcev na trgu industrijskih nepremičnin. V Srbiji gradi tovarniške hale in jih oddaja tujim vlagateljem, kar se je izkazalo za donosen posel. Po raziskavi, ki jo je izvedel CBRE, je lani 23 odstotkov vlagateljev želelo investirati v tovrstne nepremičnine, leta 2024 pa jih bo to storilo že 43 odstotkov.

Na drugi strani je Tiborczeva družba Waberer‘s International oktobra lani kupila domačega distributerja MDI, da ta postane glavni ponudnik logističnih storitev v Srbiji.

Mimogrede, Jellinek ni osredotočen le na Srbijo. Deluje tudi na Hrvaškem, kjer je najbolj znan po tem, da je bil v igri za prevzem 43-odstotnega deleža ruske Sberbank v hrvaški Fortenovi, nekdanjem Agrokorju, ki je takrat postal stoodstotni lastnik Mercatorja.

Indotek deluje tudi v hrvaški turistični panogi, in sicer prek svoje večinske hčerinske družbe Dalmatie Grupa, ki ima v lasti pet hotelov, en resort, kamp in marino. Navedene nepremičnine so v regijah Primošten, Gradac, Trpanj in Jelsa na Hvaru.

Prihod teh dveh podjetij v ta prostor torej sovpada s strategijo Madžarske, da se čim bolj približa balkanskim sosedam. Katarina Zakić, strokovna sodelavka na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo, poudarja, da je Istvan Tiborcz, zet premierja Orbana, znano ime v poslovnem svetu, tako na Madžarskem kot tudi v regiji Adria. Vzpon njegovih podjetij je bil hiter in učinkovit, kar večina analitikov pripisuje njegovim tesnim povezavam s premierjem Orbanom.

Strategija razvoja njegovih podjetij v regiji je precej podobna tisti na Madžarskem; gre za naložbe v nepremičninski sektor (poslovne stavbe, nakupovalna središča), hotelirstvo, ulično razsvetljavo in medije.

Po podobni naložbeni poti hodi tudi Daniel Jellinek, ki se ukvarja predvsem z nepremičninami, poskusil pa je kupiti tudi letališče v Budimpešti. "Madžarska se torej počasi, a zanesljivo uveljavlja kot ena najpomembnejših gospodarskih partneric Srbije," pravi Zakić.

Madžarska podjetja vložila 1,2 milijarde evrov

Po podatkih srbske gospodarske zbornice so podjetja z madžarskim kapitalom od leta 2010 v Srbijo prek neposrednih tujih naložb vložila okoli 1,2 milijarde evrov, od tega 42 odstotkov v letu 2019, kar je 521 milijonov evrov. V Srbiji že vrsto let delujejo madžarska podjetja, kot so Mol, OTP Bank, Masterplast YU, Knott Autoflex, Mini Pani in Tisza Automotive. OTP banka je trenutno ena največjih bank v Srbiji. Na srbski trg je vstopila leta 2007 z nakupom Niške banke, Zepter banke in Kulske banke, deset let pozneje je od Grkov za 125 milijonov evrov kupila Vojvođansko banko in NBG leasing. Skupina OTP je banko Sociéte Générale Srbija kupila leta 2019, znesek pa je ostal skrivnost.

Vučić in Orban sta se srečala več kot 40-krat

"Treba je poudariti, da sta imela premier Orban in predsednik Vučić v zadnjih desetih letih več kot 40 uradnih srečanj. Orban je prejel órden Republike Srbije (na veliki ogrlici za izjemne zasluge pri razvoju in krepitvi miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med državama). Pa tudi dvostranska srečanja vseh ministrov obeh držav so zelo pogosta," pravi Zakić.

Naftovod in nogometni klub

Dobri politični odnosi med Vučićem in Orbanom so zagotovo prispevali k premagovanju nekaterih ovir v sodelovanju, eden od dejavnikov dogovora o skladiščenju srbskega plina na Madžarskem po izbruhu vojne v Ukrajini pa je bila tudi ustanovitev skupnega podjetja za trgovino s plinom. Srbija in Madžarska sta napovedali gradnjo novega naftovoda med Novim Sadom in madžarsko vasjo Algyő, da bi energijo dobavljali po kopnem neposredno iz naftovoda Družba – najdaljšega naftovoda na svetu, ki se razteza na štiri tisoč kilometrih med Rusijo in Nemčijo.

Madžarska svojo moč v Srbiji širi tudi s športom. Nogometni klub TSC iz Bačke Topole je od madžarske vlade prejel 9,5 milijona evrov za gradnjo ene najsodobnejših nogometnih akademij v Srbiji. Odprtja stadiona se je udeležil sam Viktor Orban, ki posebno pozornost namenja Vojvodini, kjer živi tudi madžarsko prebivalstvo.

HRVAŠKA: Bog, sreča in Viktor Orban - trije glavni stebri madžarskih naložb na Hrvaškem

Miro Soldić - Bloomberg Adria

Energetika, finance, turizem in šport so najljubše panoge madžarskih vlagateljev, ki so po statistiki Hrvatske narodne banke od osamosvojitve do danes na Hrvaškem vložili več kot tri milijarde evrov. Malce globlja analiza izvora denarja razkrije nekoliko drugačne številke, a tudi smrad po korupciji, nepotizmu in sankcioniranem ruskem kapitalu, ki se večinoma širi za velikimi naložbami naših severnih sosedov.

Najprej razčistimo statistično zmedo, potem pa preidemo k bistvu. Kot smo nedavno pisali, tradicionalna statistika, ki beleži tuje naložbe, pogosto skriva, kdo je pravi vlagatelj. S pomočjo številk Eurostata smo poskušali pridobiti natančnejše podatke, ki so pokazali, da so realne madžarske investicije na Hrvaškem občutno manjše od podatka Hrvatske narodne banke (do konca leta 2022) in se gibljejo okoli 2,5 milijarde evrov.

Največja in najbolj kontroverzna naložba iz Madžarske je zagotovo tista, s katero je Mol prevzel največjo hrvaško naftno družbo Ina. Ta saga se je začela pred več kot 20 leti, natančneje leta 2003, ko je Mol s prevzemom 25 odstotkov ter ene delnice Ine postal "strateški partner".

Toksičen odnos med Ino in Molom

Zgodba se je zapletla pet let pozneje, ko je Mol kupil dodatnih 22,15 odstotka delnic in postal večinski lastnik družbe. Že naslednje leto (2009) je bila podpisana pogodba, s katero se je vlada zavezala, da bo od Mola odkupila plinski posel. Takoj zatem so se v raju začele težave. Državni zbor je ustanovil komisijo za preiskavo pogodbe, potem ko je Mol leta 2011 pridobil 47,46 odstotka delnic Ine, pa je hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev HANFA zoper upravo Mola vložila kazensko ovadbo zaradi suma poslovne goljufije in tržne manipulacije.

Vse je doseglo vrhunec poleti istega leta, ko je urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) uvedel preiskavo proti nekdanjemu premierju Ivu Sanaderju zaradi suma, da je prejel podkupnino od Zsolta Hernadija, predsednika uprave Mol, in zlorabil položaj, da bi Molu izročil upravljavske pravice v Ini.

Nato so je med Hrvaško in Molom vnel mednarodni spor, nekateri postopki pa potekajo še danes. Mol še naprej upravlja Ino, v javnosti pa je vsake toliko slišati očitke o zanemarjanju domačih zmogljivosti, predvsem reške in siške rafinerije.

Bloomberg

 

Druga večja madžarska naložba v energetiki je bil najem zmogljivosti terminala LNG na Krku. Družba MFGK, ki deluje v okviru državne skupine MVM, je odprla podružnico na Hrvaškem in sredi leta 2020 zakupila 6,7 milijarde kubičnih metrov plina za obdobje od 2021 do 2027. Med največjimi najemniki je tudi Molova družba MET, ki pa jo bo od leta 2027 do 2037 izpodrinil PPD Pavla Vujnovca, ki je za to obdobje najel celotno zmogljivost terminala.

Madžari so se v hrvaškem finančnem sektorju že zdavnaj udomačili in uveljavili, potem ko je leta 2004 na hrvaški trg z nakupom Nove banke vstopila madžarska OTP Bank. Deset let pozneje je prevzela lastništvo banke Banco Popolare Croatia, leta 2017 pa je za 270 milijonov evrov kupila Splitsko banko in tako postala četrta največja banka na Hrvaškem z več kot desetimi odstotki celotnega trga. Premoženje banke danes je 43 milijard evrov.

Kdo je Lorinc Meszaros?

Bog, sreča in Viktor Orban – to so trije temelji, na katerih po njegovih lastnih besedah sloni uspeh Lorinca Meszarosa, madžarskega milijarderja, ki se zadnja leta širi na hrvaški trg. Meszaros je bil rojen v istem kraju kot Orban, pred ustoličenjem pa je imel več deset tisoč evrov vredno podjetje za plinske inštalacije. Potem ko je Orban vladal Madžarski kot svojemu fevdu, je Meszaros hitro zrasel v enega najbogatejših ljudi na Madžarskem, čigar podjetja in holdingi, kot je Opus Global, imajo danes deleže v vseh panogah gospodarstva – od športa, financ, gradbeništva, kmetijstva in turizma do energetike ter medijev. Danes je njegovo premoženje ocenjeno na 1,7 milijarde evrov.

Bloomberg

 

Meszaros je na Hrvaškem najbolj znan kot nekdanji solastnik NK Osijek, katerega glavni sponzor je še danes. Stoji tudi za 40 milijonov evrov vrednim projektom gradnje novega stadiona v mestu ob Dravi.

Po nogometu se je odločil preizkusiti še v turizmu, zato je za leto 2021 napovedal 70 milijonov evrov vredno naložbo v gradnjo luksuznega Riva‘s Hotels & Resorta pri Opatiji. Lani je bila podpisana pogodba, s katero hotelska skupina Marriott prevzema upravljanje hotela, ki se odpre letos. Vmes je prevzel tudi opatijski hotel Miramar. Njegova zadnja naložba na Hrvaškem je bil nakup Raba, največjega hrvaškega proizvajalca in izvoznika svežih jabolk iz Kneževih Vinogradov.

SLOVENIJA: Enosmerni promet

Aleš Kovačič – Bloomberg Adria

Po podatkih Banke Slovenije madžarske naložbe v zadnjih petih letih silovito naraščajo. Te so samo predlani dosegle kar 578,5 milijona evrov, medtem ko jih je bilo še leta 2018 kvečjemu za dobrih 59 milijonov. Neposredne naložbe Slovenije na Madžarskem pa so se na drugi strani v zadnjih treh letih povečale za manj kot osem milijonov evrov, in sicer s 33,3 na 40,9 milijona evrov.

Gospodarski tokovi so v zadnjih letih tekli izrazito enosmerno. Podobno kot naložbe pa se tudi trgovina večinoma giblje v smeri vzhod‒zahod. Blagovna menjava je bila lani po predvidevanjih agencije Spirit 3.332 milijonov evrov.

Madžarska je za Slovenijo z 2.114 milijoni evrov uvoženih izdelkov na sedmem mestu med zunanjetrgovinskimi partnerji. Trend rasti je podobno kot pri naložbah opazen že zadnjih nekaj let, medtem ko enako neravnovesje razkriva tudi storitvena trgovina.

Po podatkih Banke Slovenije pa neposredne madžarske naložbe v zadnjih letih bliskovito naraščajo. Samo predlani so dosegle kar 578,5 milijona evrov, medtem ko jih je bilo leta 2018 le za dobrih 59 milijonov.

Dvostranska blagovna menjava se namreč močno nagiba na madžarsko stran, saj bo lanski primanjkljaj naše države po napovedih skoraj 900 milijonov evrov. Kot prelomno leto izstopa 2019, saj se je neravnovesje od takrat (z manjšim padcem v 2020) opazno stopnjevalo.

Enostranskost trgovine in investicij priznavajo tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), kjer so od ministrstva za gospodarstvo prevzeli razvoj dvostranskih gospodarskih odnosov med državama. Tako na MZEZ, medtem ko tovrstno sodelovanje med državama ocenjujejo kot zelo dobro, priznavajo veliko možnosti za povečanje medsebojne blagovne menjave in vrednosti slovenskih naložb na Madžarskem.

Zavajajoča statistika

Podatki Dun & Bradstreeta kažejo, da je v Sloveniji registriranih 81 podjetij z neposrednim poreklom kapitala iz Madžarske, ki skupaj obsegajo manj kot tri odstotke vseh neposrednih tujih naložb. Med pomembnejšimi prevzemnimi zgodbami lahko navedemo dve slovenski banki, SKB in Novo KBM, trgovca z energenti OMV Slovenija, medijsko hišo Planet TV ter Terme Lendava.

Toda na ministrstvu za gospodarstvo pri tem navajajo, da so v madžarski lasti tudi podjetja, ki so v lasti madžarskih podjetij prek podjetij, registriranih v drugih državah. To pomeni, da zanesljivih podatkov o njihovem skupnem številu na ta način ni mogoče pridobiti.

Spodleteli prevzem turističnega velikana

Turizem je panoga, ki madžarske vlagatelje zelo zanima. Leta 2019 so iz rok družbe Sava za devet milijonov evrov pod lastništvo madžarskega sklada Comitatus v stoodstotni lasti države prešle Terme Lendava. Kot so takrat poročali mediji, bi morali Madžari v posodobitev vložiti približno 16 milijonov evrov, a so od naložb po navedbah domačih medijev ostale zgolj obljube.

Sava velja za pomembno igralko v turizmu, saj ima prek družbe Sava Turizem v lasti številne turistične zmogljivosti v vrednosti približno 250 milijonov evrov. Zato ne preseneča, da je bila nedavno tudi ena od prevzemnih ciljev razvpitega zasebnega naložbenega sklada York. Madžarski Indotek Group je namreč januarja 2022 nameraval financirati prevzem 43-odstotnega Yorkovega deleža v Savi, vendar se je takratna vlada Janeza Janše odločila za uveljavljanje predkupne pravice.

Tretjina bančnega trga

Do združitve bank SKB in Nova KBM naj bi po besedah predstavnikov prišlo v drugi polovici leta 2024. Gre namreč za entiteti, ki prehajata pod okrilje madžarske skupine OTP in bosta po združitvi po besedah Petra Beseja z mednarodnega direktorata za maloprodajo skupine OTP pri nas delovali pod imenom OTP Slovenija.

Prevzem SKB je obenem tudi razlog za kvantitativni skok madžarskih naložb leta 2019, ko je madžarski bančni orjak od francoske Sociéte Générale za 323 milijonov evrov kupil četrto največjo slovensko banko. Svoj prevzemni apetit je OTP zadovoljil z nakupom Nove KBM maja 2021. Čeprav kupnina uradno ni znana, naj bi bil posel po ugibanjih medijev vreden okoli milijarde evrov.

Z najbolj kompleksnim in največjim prevzemnim postopkom v zgodovini skupine OTP, kakor so Madžari opisali prevzem, so si zagotovili 30-odstotni delež slovenskega bančnega trga. Pri tem naj omenimo, da je OTP NKBM odkupil od sklada Apollo Global Management (80 odstotkov) in Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD (20 odstotkov). Slednja sta sklenila donosen posel, saj sta za omenjeno banko leta 2015 plačala 250 milijonov evrov, še prej pa je država vanjo vložila 870 milijonov evrov.

Drugi največji naftni trgovec

Madžarski bančni velikan je odigral pomembno vlogo v še eni veliki prevzemni zgodbi. Leta 2021 je madžarski trgovec z naftnimi derivati Mol podpisal 301 milijon evrov vredno pogodbo za nakup 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, ki je vključevala tudi 120 bencinskih servisov (39 črpalk je Mol naknadno prodal Shellu).

Vez med nafto in bančnim kapitalom je vidna v približno desetini delnic banke OTP v lasti Mola, s čimer je naftni trgovec največji posamični delničar banke. S prevzemom OMV Slovenija, ki se je formalno zaključil lanskega junija, so Madžari postali drugi največji naftni trgovec pri nas, takoj za domačim Petrolom. Peter Ratatics, izvršni direktor Mola za potrošniške storitve, je lani v pogovoru za Bloomberg Adria TV poudaril cilj povečanja deleža na 40 odstotkov slovenskega trga.

Orban skomina po medijih

Madžari so dejavni tudi na slovenski medijski sceni. Leta 2020 je v roke madžarskega medijskega konglomerata TV2 za pet milijonov evrov kupnine prešla televizija Planet TV, katere lastnik je bil Telekom Slovenije. Pri tem ni nepomembno, da so z lastništvom madžarskega podjetja povezani podjetniki, ki so blizu vladajočim krogom stranke Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana. Med njimi izstopa madžarski oligarh z obsežnimi lastniškimi deleži v finančnih in nepremičninskih podjetjih ter bankah Joszef Vida.

Podobne povezave s političnim vrhom v Budimpešti so imeli ne nazadnje tudi lastniki, ki so leta 2017 vstopili v medijsko družbo NovaTV24.si. Ti so svoj 45-odstotni lastniški delež v televiziji s povezavami s stranko SDS prodali leta 2022.

STA

 

Projekt Emonika

Pomemben košček mozaika namer madžarskega kapitala so tudi nepremičnine. Pri tem naj navedemo dobrih 740 milijonov evrov vreden projekt obnove ljubljanskega potniškega centra s pripadajočim komercialnim delom Emonika. Gre sicer za javno-zasebni projekt, saj je vlagatelj nadgradnje železniške postaje direkcija za infrastrukturo, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.

Pa vendar se v ozadju pojavlja bančni velikan OTP. "Slovenske železnice so investitor avtobusne postaje, investitor komercialnega dela projekta Emonika pa je družba Mendota Invest, članica skupine OTP," so zapisali v pojasnilu na naše poizvedbe. Madžarski vlagatelji so ta teden dobili zeleno luč za začetek gradnje 350 milijonov evrov vrednega komercialnega dela projekta.

Direktor skupine OTP Sandor Csanyi je v zvezi s projektom, ki naj bi ga po napovedih dokončali do leta 2026, dejal, da gre za največjo investicijo skupine OTP v Sloveniji.

SEVERNA MAKEDONIJA: Od največjega do zanemarljivega vlagatelja

Vladimir Nikoloski – Bloomberg Adria

V začetku tega stoletja je bila Madžarska na prvem mestu lestvice držav z največjimi tujimi investitorji v Severni Makedoniji, danes pa ima zanemarljiv delež v skupnih tujih naložbah v Makedoniji.

Madžarska je postala največji investitor, potem ko je leta 2001 madžarski telekomunikacijski operater Magyar Telekom, del skupine Deutsche Telekom, kupil večinski delež (51 odstotkov) makedonskega nacionalnega telekomunikacijskega operaterja Macedonian Telecommunications, za kar je odštel 322,6 milijona evrov. Šlo je za eno od prvih večjih prodaj državnih podjetij, ki so imela monopol na trgu. Makedonska vlada ima še vedno v lasti 34,8 odstotka delnic, vključno s tako imenovano zlato delnico, ki ima eno glasovalno pravico in posebne pravice v skladu s statutom družbe.

Podatki makedonske Narodne banke o transakcijah, ki razkrivajo gibanje kapitala iz neposrednih tujih naložb, pa kažejo, da od takrat prihaja do nenehnega odliva kapitala iz madžarskih naložb. Z letom 2022 se je namreč delež naložb iz Madžarske v Makedoniji zmanjšal na 2,52 odstotka.

Medtem ko politiki iz obeh držav nenehno opozarjajo na dobre medsebojne odnose in napovedujejo investicije, večjih naložb madžarskih investitorjev v Makedoniji že leta ni bilo.

Dolgo sivo obdobje je prekinila madžarska družba Big Energia Holdings Kft. Portal Bloomberg Adria je že pisal, da gre za družbo, ki je v stoodstotni lasti Big Mega Renewable Energy (BIG), energetske družbe, ki je neodvisni proizvajalec energije in deluje v Izraelu, Romuniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. Prek madžarskega podjetja je BIG že večkrat investiral v makedonski elektroenergetski sektor z nakupi delnic, torej celotnih podjetij, ki izvajajo projekte proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in z razvojem lastnih projektov proizvodnje sončne energije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar