Svet je vse bolj zadolžen in razdeljen

Vse bolj obetavna gospodarska zgodba leta 2024 je zgodba o svetu, ki se usmerja k mehkemu pristanku. A žal taisti svet postaja tudi vse bolj nevaren, razdeljen, zadolžen in neenakopraven.

Razlogi za kratkoročni optimizem so jasni. Gospodarstvo je kljubovalo pričakovanjem, da bo val dvigov obrestnih mer zveznih rezerv povzročil recesijo. Združeno kraljestvo, ki je konec lanskega leta zdrsnilo v recesijo, se znova krepi, nemška industrija pa kaže znake okrevanja. Celo na Kitajskem, ki je obremenjeno z dolgovi, so domači turisti med lunarnim novim letom prvič po pandemiji zapravljali več kot leta 2019, državne tovarne pa brnijo nekoliko glasneje kot pred leti.

Ta optimizem bo med spomladanskim srečanjem v Washingtonu vplival tudi na pričakovane popravke napovedi rasti Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za večino večjih gospodarstev. MDS zdaj napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo leta 2024 zraslo za 3,2 odstotka, torej enako kot ob koncu leta 2023.

Toda če pogledamo onkraj kolektivnega olajšanja, ko kampanje centralnih bank za zajezitev inflacije niso zahtevale višjih stroškov, je slika manj pomirjujoča. Kar vidimo, je svet, prepleten s političnimi in geopolitičnimi tveganji, še zlasti zaradi naraščajočih napetosti med Izraelom in Iranom, z ogrožajočimi gospodarskimi posledicami za vse.

Carlos Cuerpo, ki je decembra prevzel mesto španskega gospodarskega ministra, meni, da slika za svetovno gospodarstvo ni tako rožnata. Podaja se v veliko rekonfiguracijo, ki jo poganjajo geopolitika in tehnološke spremembe. "Špansko gospodarstvo je iz pandemije izstopilo zdravo in se je začelo ukvarjati z dolgoročnimi strukturnimi težavami," pravi. Toda stvari zunaj njenih meja so videti veliko bolj negotove. "Kratkoročno bi zagotovo lahko bil bolj optimističen glede Španije kot glede tega, kar se dogaja v svetu ali celo EU," je pojasnil Cuerpo.

Kar skrbi oblikovalce politik, kot je sam, je rekonfiguracija svetovnega gospodarstva. Države se organizirajo v geopolitične bloke in spopadajo s tehnološkimi disrupcijami, ki jih prinaša umetna inteligenca. Tako nam preti počasnejša splošna gospodarska rast, dobički pa bodo osredotočeni na nekaj zmagovalcev v svetu bogatih. Pet let pred pandemijo je bila svetovna rast v povprečju spoštljivih 3,4 odstotka na leto, MDS pa zdaj opozarja, da bo v prihodnjih petih letih verjetno najnižja v več kot treh desetletjih.

Sredi oboroženih in tudi trgovinskih vojn se voditelji podjetij in vlagatelji soočajo s koncem obdobja, ko so nizke trgovinske ovire in novonastajajoči srednji razred v gospodarstvih v razvoju spodbujali naložbene odločitve. Zdaj razmišljajo o prihodnosti, v kateri bosta lahko proizvodnja in prodaja prihajali s trgov, bliže domu.

Revne države so prizadeli podnebne spremembe, velika dolžniška bremena, ki krčijo javno porabo, in močno zvišanje cen živil, ki jih je deloma povzročila vojna v Ukrajini. Ta kombinacija spodbuja porast migracij, ki pretresajo politiko bogatejših držav.

"Svetovno gospodarstvo je trenutno na nekakšni optimalni točki, ki pa ni zelo zanesljiva," pravi Maurice Obstfeld. Nekdanji glavni ekonomist pri MDS in svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame zdaj deluje na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo. Poleg podnebnih sprememb, vojn in vse večjih geopolitičnih trenj Obstfelda skrbi, ali nove tehnološke revolucije, kot je umetna inteligenca, napihujejo premoženjske balone, ki bodo sčasoma počili.

Tudi na Wall Streetu, kjer je navdušenje nad transformativnimi možnostmi umetne inteligence od začetka leta dvignilo indeks S & P 500 za več kot osem odstotkov, so nekateri ekonomisti previdni, ko gre za širšo sliko. Analitiki družbe Citigroup napovedujejo anemično 2,1-odstotno rast svetovnega gospodarstva letos in ostajajo pesimistični glede težav, ki še prihajajo zaradi podaljšanega niza visokih obrestnih mer. Ekonomisti družbe HSBC Holdings ugotavljajo, da se je svetovna trgovina okrepila, vendar opozarjajo, da se vse to dogaja v ozadju geopolitičnih konfliktov in napetosti, ki bi lahko prinesli nadaljnja presenečenja. Znova se obeta cena nafte 100 dolarjev (93 evrov) za sod, medtem ko analitiki Bloomberg Economics napovedujejo, da bi neposredna vojna med Izraelom in Iranom pahnila svet v recesijo.

Na mednarodnih srečanjih, kot je bilo v Washingtonu, kroži skrb vzbujajoča misel, da je kriza zaradi covida 19 prinesla prezgodnji konec več desetletij gospodarske konvergence, ko se je prepad med bogatimi in revnimi državami zmanjševal. Leta 2022 je 712 milijonov ljudi na svetu živelo v skrajni revščini – preživljali so se z manj kot 2,15 dolarja (tremi evri) na dan – kar je 23 milijonov več kot leta 2019, kažejo podatki Svetovne banke. 

Bloomberg

 

V pogovoru z zaposlenimi na MDS in člani upravnega odbora 3. aprila je generalna direktorica sklada Kristalina Georgieva dejala, da je skupni bruto domači proizvod 69 držav, ki veljajo za države z nizkimi dohodki, zdaj še za 10 odstotkov manjši, tudi če izključimo pandemijo, in da so njihova gospodarstva obremenjena s stroški servisiranja dolga, ki požira državni proračun. "Ker je rast počasna, so se njihove možnosti za dohitevanje pravzaprav poslabšale," je dejala Georgieva. "Nekatere države se resnično borijo za obstoj, s številnimi gospodarskimi in socialnimi težavami."

Ekonomist Branko Milanović, nekdanji uradnik na Svetovni banki, ki je strokovnjak za globalno neenakost, pravi, da je prezgodaj sklepati, da je konvergence konec. "Vendar," pravi, "je postalo veliko težje odpraviti razlike med razvitimi in razvijajočimi se gospodarstvi." Vzpon Kitajske je prispeval k številnim izboljšavam na tem področju v zadnjih 30 do 40 letih. "Zdaj, ko Kitajska velja za državo z višjim srednjim dohodkom, tamkajšnje nenehno izboljševanje življenjskega standarda povečuje neenakost po vsem svetu," pojasni Milanović.

Milanović pravi še, da če želimo biti optimistični glede današnjega stanja svetovnega gospodarstva, je treba verjeti, da se vojne v Gazi in Ukrajini bližajo koncu, da sta ZDA in Kitajska napetosti pustili za seboj in da bo Rusija kmalu postala manj agresivna. Vse to pa bi bile "junaške" predpostavke.

Če nič drugega, kazalniki kažejo, da se pripravljajo nove trgovinske vojne. Peking uporablja vse vzvode, ki so mu na voljo, da bi podprl proizvodnjo in izvoz električnih vozil in sončnih kolektorjev ter dohitel vrhunsko tehnologijo na področju polprevodnikov. To povzroča zaskrbljenost v ZDA in drugih industrializiranih državah, ki vlagajo milijarde dolarjev v programe, namenjene zmanjševanju njihove odvisnosti od Kitajske.

"Kitajska je prevelika, da bi dosegla hitro rast z izvozom," je v začetku aprila svarila med obiskom države posvarila ameriška ministrica za finance Janet Yellen. "Če so politike usmerjene samo v ustvarjanje ponudbe, in ne tudi v ustvarjanje povpraševanja, bodo posledica svetovni presežki." Yellen vsaj ni žugala s prstom v javnosti, da bi morala Kitajska spremeniti vedenje. Naslednji minister za finance – če se Donald Trump vrne v Belo hišo – morda ne bo tako vljuden. Nekdanji republikanski predsednik je predlagal uvedbo 60-odstotnih carin za kitajsko blago – kar bi po izračunih Bloomberg Economics zadostovalo za prekinitev dvostranske trgovine.

Evropska unija je začela poizvedovanje glede kitajskega izvoza električnih vozil, čeprav tamkajšnji politiki še naprej nasprotujejo prizadevanjem Bidnove administracije, da bi povečala proizvodnjo električnih avtomobilov v ZDA. Washington skrbi tudi, da kitajski proizvajalci avtomobilov in drugi odpirajo tovarne v Mehiki, da bi se izognili ameriškim carinskim oviram.

Bloomberg

 

Industrijske politike, ki jih deloma motivira povečana skepsa o koristi globalizacije, so se uveljavile v bogatih državah in bodo verjetno imele posledice za revne države, med katerimi so imele številne veliko koristi pri širjenju čezmejnih dobavnih verig. Te subvencije bogatega sveta za spodbujanje naložb doma bi lahko pomenile manj naložb v podsaharski Afriki in drugod, kjer upajo, da bodo pritegnili proizvodnjo in rast. "Revnejše in manj razvite države bi lahko bile prikrajšane za prednosti globalizacije, ko se glavna gospodarstva obračajo navznoter in se trgovinski in finančni tokovi drobijo in padajo v skladu s poglabljanjem geopolitičnih razpok," pravi Eswar Prasad, strokovnjak za trgovino z Univerze Cornell in inštituta Brookings Institution.

Eden glavnih razlogov, ki spodbujajo priseljevanje v Evropo in ZDA, je vse večji razkorak med gospodarskimi priložnostmi, ki se ponujajo v delih podsaharske Afrike, Srednje Amerike in Azije, ter tistimi, ki so na voljo v najbogatejših gospodarstvih sveta. "Revnim ljudem po vsem svetu postaja vse težje in težje, kar bo vodilo v priseljevanje ter družbene nemire," je 26. marca novinarjem med obiskom v Washingtonu dejal podpredsednik iraške vlade Fuad Hussein.

In še ena skrb za vlade, podjetja in vlagatelje. To leto naj bi bilo leto zniževanja obrestnih mer, a so namesto tega nekatere centralne banke v razvitih gospodarstvih zaradi poročil, ki kažejo dolgotrajne cenovne pritiske, le še bolj previdne. Zaradi nedavnega dviga inflacije v ZDA nekateri uradniki zveznih rezerv na primer namigujejo, da bodo z znižanjem obrestnih mer morda počakali do prihodnjega leta.

Zadržanost centralnih bank bo imela posledice za svet, preplavljen z dolgovi. Po podatkih MDS nekatere države z nizkimi dohodki porabijo 13 odstotkov svojega BDP za stroške servisiranja dolga ali štirikratni delež BDP (3,1 odstotka), ki bo šel letos za obresti na dolg ameriške zvezne vlade. Združeni narodi ocenjujejo, da 3,3 milijarde ljudi živi v državah, kjer vlade porabijo več za plačevanje obresti kot za izobraževanje ali zdravstvo.

Bloomberg

 

Dolg se kopiči. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj predvideva, da se bo skupni državni dolg, ki ga je izdalo samo njenih 38 bogatih držav članic, letos povečal z dveh bilijonov dolarjev (1,8 bilijona evrov) na 56 bilijonov dolarjev (52 bilijonov evrov), kar je več kot kdaj prej. "Še vedno se slepimo, da je vse brezplačno in da lahko počnemo vse hkrati, ter se še ne zavedamo, da bomo morali privoliti v kompromise," pravi Harold James, zgodovinar na Univerzi Princeton.

Nedavni dokument MDS je postavil tezo, da je povezanost mehiškega, maroškega in vietnamskega gospodarstva z velesilami trgovskim mrežam prinesla nekaj odpornosti. V hladni vojni 20. stoletja so se neuvrščene države ukvarjale samo s svojimi zadevami; raziskovalci MDS pa so zdaj ugotovili, da bodo v različici 21. stoletja verjetneje arbitrirale geopolitiko za gospodarsko prednost in povezovale bloke.

Španski minister Cuerpo pravi, da lahko ves svet, ki se preuredi v bloke, še naprej trguje in vlaga, dokler se države, kot je njegova, izogibajo vabi "poenostavljenih protekcionističnih pogledov". Razširiti želi vezi z Latinsko Ameriko in končno skleniti trgovinski dogovor EU z državami bloka Mercosur, ki ga vodita Argentina in Brazilija, vanj pa so vključene tudi druge države Južne Amerike. "Delovati moramo zelo strateško, kako se pozicionirati kot država ali kot celina."

Vendar bo iskanje novega ravnovesja morda nemogoče, če bodo vlade okrepile ekonomski nacionalizem. Ker Trump vodi v anketah pred predsedniškimi volitvami v ZDA, drugi populisti pa se uveljavljajo tudi v Evropi, je prihodnost videti bolj negotova in kaotična kot polna upanja za vse, ki si želijo širšega miru. "Geopolitika tega trenutka ima skupaj z grozno politično situacijo v ZDA resnično zastrašujoč potencial," pravi Anne Krueger, nekdanja glavna ekonomistka Svetovne banke, ki zdaj deluje na univerzi Johns Hopkins University.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar