Ignacio Zunzunegui, Revolut: 'Preučujemo možnost kreditiranja Slovencev in Hrvatov'

Neobanka Revolut je prejšnji mesec po treh letih prejela britansko bančno licenco z omejitvami. V regiji Adria banka ponuja storitve preko mobilne aplikacije v Sloveniji in na Hrvaškem. V Sloveniji so lani povečali transakcije na 17 milijonov, kar pomeni 80-odstotno letno rast, na Hrvaškem so z 71-odstotno letno rastjo dosegli 41 milijonov transakcij.

Ob takšnih rasteh odločitev nekaterih domačih bank, da uvedejo dodatne provizije na t.i. quasi-cash transakcije (gre za prenos sredstev na tuji bančni račun z uporabo plačilnih kartic), ni povsem nepričakovana. Banke namreč tako spodbujajo komitente, da uporabljajo navadna SEPA plačila za tovrstne prenose, ki so cenovno bistveno bolj ugodna. 

Kako se na takšne poteze tradicionalnih bank odzivajo neobanke, odgovarja Ignacio Zunzunegui, vodja razvoja za Južno Evropo pri Revolutu.

 

Nekatere banke v Sloveniji uvajajo provizije za t.i. quasi-cash transakcije na Revolut in druge neobanke ali neobrokerje. So to običajne poteze bank po svetu in kaj menite o tem?

Da, opažamo nekatere protekcionistične poteze na različnih trgih. Slovenija torej ni izjema. Opazili smo jih tudi na različnih geografskih območjih. To je normalno. Naša panoga je bila na večini trgov omejena na zelo malo igralcev. Ko vidijo, da je mobilna aplikacija Revolut največkrat prenesena in naložena finančna aplikacija na trgu, in da pridobivamo uporabnike skoraj dvakrat ali trikrat hitreje kot druge banke, lahko pričakujete, da bodo s temi potezami poskusili omejiti transakcije.

Zato razumemo, da se to dogaja. Je pa na koncu stranka tista, ki je na slabšem. Zato je naša filozofija, da moramo čim bolj zmanjšati dodatna plačila.

Mislim, da bomo tako nadaljevali, tako smo rasli do zdaj - z brezplačno razpoložljivostjo večine naših funkcij.

 

Kdaj lahko stranke od Revoluta pričakujejo produkte, ki omogočajo najem posojil, sploh v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer tega še ne nudite?

Nasploh poskušamo razširiti izdelke in rešitve, potem ko jih uvedemo na več trgih. Pred kratkim smo uvedli posojila na enem od trgov v moji regiji, to je na Portugalskem. Nudimo jih tudi v Španiji. Pred kratkim smo jih začeli ponujati tudi v Italiji. Poskušamo razumeti potencial, ki ga imajo produkti, oziroma ugotavljamo, kakšno je povpraševanje po tovrstnih produktih na trgu. Po drugi strani gledamo tudi na regulativno zapletenost. Posojilo je produkt, ki se od trga do trga močno razlikuje v smislu predpisov ter načina merjenja tveganja za stranko.

Zato smo s tem v mislih poskušali razviti in pripraviti načrt za uvedbo teh produktov na različnih trgih. Slovenija in Hrvaška sta med evropskimi trgi, ki jih raziskujemo, vendar trenutno nimamo posebnega časovnega načrta glede tega, kdaj bo to na voljo.

Imamo pa s produkti, ki jih je mogoče hitreje razširiti - to so prilagodljiva denarna sredstva, ki smo jih lansirali na trgih po vsej Evropi, in to je eden naših največjih uspehov glede na visoko obrestno mero, ki jo ponujamo.

Katere so glavne posebnosti regije na splošno in kakšne izzive vidite?

Na trgih južne Evrope – to je regija, za katero sem odgovoren – še vedno prevladuje gotovina. Še posebej je to opazno v Sloveniji. Zato bi rekel, da je eden od izzivov, ki ga moramo premagati, in mislim, da ga bomo premagali z naslednjimi generacijami, da bi več uporabnikov uporabljalo kartice in elektronska plačila ter bi jih upravljali prek Revoluta, brez uporabe gotovine. Verjamemo, da je to varnejša, hitrejša in cenejša pot od poslovanja z gotovino.

Drugi veliki izziv na tem trgu, ki je bolj tog, je, da včasih bančna industrija na splošno ponuja nizke obrestne mere, in to v času, ko so obrestne mere ECB skoraj na najvišji ravni, zato si moramo prizadevati, da bi ponudili najboljšo obrestno mero. Ravno zato smo uvedli prilagodljive račune, ki so se kar dobro obnesli in ponujajo obrestne mere v višini 3,75 odstotka za evrsko poslovanje, kar je verjetno ena najbolj konkurenčnih ponudb v regiji.

Kakšna bo  prihodnost bančništva in kako hitro se bodo regulatorni organi prilagodili na novosti, ki jih prinašajo neobanke?

Neobanke vodijo pot k svetu brez gotovine. Opažamo trende na drugih trgih, da se s številčnostjo rabe tovrstnih produktov ljudje začnejo zavedati prednosti, ki jih ima plačevanje s telefonom ali karticam in se ne zanašajo na gotovino.  

Naslednji trend, ki ga želimo razvijati na trgu, je finančna pismenost. Veliko ljudi nima znanja, kako ravnati s svojim denarjem. Na Revolutu želimo vlaganje, varčevanje in porabo približati strankam. Želimo, da razumejo, kako upravljati denar.

Tretji in največji trend, ki ga želimo ustvarjati, je svet brez provizij. Te poskušamo znižati in kar opažamo na trgih je,  da se naši tekmeci iz tradicionalnih bank zavedajo, da ne morejo zaračunavati uporabnikom menjave valut, kadar potujejo ali za takojšnje prenose. Menim, da tlakujemo pot, ki spreminja način obračunavanja stroškov, tako da je to bolj transparentno, ekonomično in pod boljšimi pogoji. 

Uporabniki Revoluta so ta teden bili obveščeni o tehničnih težavah.  Za kakšne težave je šlo in ali so te zdaj odpravljene?

Sklepam, da je prišlo do težav s skladi denarnega trga ali, kot jim sicer pravimo, fleksibilni denarni skladi. To je produkt, ki v nasprotju z našimi konkurenti, omogoča, da denar prenesete takoj, na dnevni ravni, ob tem pa dobite obresti, ki se dnevno izplačujejo neposredno na vaš račun. Opazili smo, da je prišlo pri izplačilih teh obresti do nekaj zamud. Vendar so bila izplačila še vedno v okviru časovnice, ki jo obljubljamo strankam, čeprav si prizadevamo ta čas čim bolj skrajšati.

Se je to dogajalo povsod, ne zgolj na nekaterih trgih?

Tako je, dogajalo se je na globalni ravni. 

Ko govorimo o kibernetski varnosti in prevarah, ki postajajo težava v vseh panogah, ali opažate naraščajoče število teh dogodkov in kako vzdržujete raven varnosti?

Varnostni vdori in goljufije so nekaj, kar se širi po celotni bančni industriji. Kako se borimo proti temu? S tehnologijo. Zelo tesno sodelujemo s produktno in tehnološko ekipo, da bi vzpostavili pravo infrastrukturo za boj proti varnostnim tveganjem. Nedavno smo zagnali varnostno vozlišče. To končnemu uporabniku omogoča dostop do vseh naših varnostnih funkcij, ki z določanjem geolokacije preprečujejo, da bi nekdo uporabljal njegovo kartico. Uvedli smo tudi umetno inteligenco za preventivne ukrepe, da bi ugotovili, katere transakcije lahko vodijo v goljufijo. Zaradi teh tehnoloških funkcij, ki smo jih uvedli, nam je lani uspelo preprečiti za skoraj 550 milijonov evrov vrednih potencialnih goljufivih transakcij na globalni ravni.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar