"Stresni testi kažejo, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke," so po izvedenih mikro in makro testov sporočili iz Banke Slovenije (BS).
Mikro stresni testi so potekali pod okriljem Evropske centralne banke (ECB) in so bili osredotočeni na kibernetsko odpornost. Z makro stresni testi so preverjali splošno odpornost in kapitalsko ustreznost bančnega sistema.
Mikro stresni test je bil izveden za tri pomembne slovenske banke. "Na podlagi scenarija, ki je predvideval hipotetični kibernetski napad na osrednji bančni informacijski sistem, smo preverili operativno delovanje ključnih ekonomskih funkcij, kot so sprejemanje vlog in dajanje posojil, ter ocenili finančne izgube ob hipotetičnem napadu," so pojasnili iz BS.
Preberi še
Kaj o izboljšani ponudbi NLB meni uprava Addiko Bank?
Po mnenju nadzornega sveta je negotovo, ali bo izboljšana ponudba NLB uspešna zaradi postavljenih pogojev.
25.07.2024
Na krilih rasti potrošniških posojil banke še naprej kujejo dobičke
Umar: 'Rast obseg potrošniških posojil je posledica tudi večjega poslovnega interesa bank.'
25.07.2024
Dividende bank: Kako se NLB primerja s konkurenti
Evropske banke naj bi letos skupaj izplačale skoraj 80 milijard evrov dividend.
11.07.2024
JP Morgan z rekordnim dobičkom, Citigroup presenetil
Goldman Sachs, Bank of America in Morgan Stanley bodo o poslovanju poročali naslednji teden.
12.07.2024
Rezultati so pokazali, da "hipotetični kibernetski napad na podlagi samoocene poslovnih bank ne bi imel večjega vpliva na delovanje ključnih ekonomskih funkcij in s tem tudi ne na operativno in finančno stabilnost". Dodajajo še, da ne bi imel vpliva niti na likvidnost bančnega sistema in tveganje financiranja.
BS ocenjuje, da "so se banke po tem scenariju ustrezno odzvale na tak varnostni dogodek". Opozarjajo pa, da je pomembno zaradi krepitve tovrstnih tveganj, da banke tudi v prihodnje vlagajo sredstva v ustrezno tehnološko opremo za nadgradnjo informacijskih sistemov.
Banke prestale stresni test
Z makro stresnimi testi je BS "po principu od zgoraj navzdol" ocenila splošno stabilnost bančnega sistema. V letošnjih stresnih testih so zajeli projekcijo poslovanja bank za obdobje 2024–2026, temeljijo pa na podatkih s konca leta 2023.
Predvideli so dva scenarija:
- ohranjanje zmerne stopnje rasti BDP in še vedno povišano inflacijo, ki se postopoma znižuje, ob sicer precej ugodnih gibanjih na trgu dela
- stresni scenarij je zaznamovan z obsežnejšim krčenjem gospodarske rasti v okolju povišane inflacije.
"V Banki Slovenije ugotavljamo, da je slovenski bančni sistem po osnovnem in stresnem scenariju stabilen in izkazuje primerno kapitalsko ustreznost. Ob sicer ugodnih rezultatih pa so tveganja povezana zlasti z geopolitičnimi razmerami," so pojasnili.