Zavarovanja vse bolj temeljijo na ocenjenih tveganjih

Lansko leto je bilo za zavarovalniški sektor eno bolj turbulentnih. Poleg globalnih geopolitičnih pretresov in spopadanja z inflacijo so v Sloveniji udarile še poplave, zgodile so se tudi spremembe na področju zdravstvenih zavarovanj.

Zaradi avgustovskih ujm so po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor zavarovalnice izplačale 152 milijonov evrov odškodnin, druge naravne nesreče so jih stale še dodatnih 180 milijonov evrov. Lani so zavarovalnice obračunale za 2,8 milijarde evrov kosmatih premij, kar je skoraj 10 odstotkov več kot predlani, upoštevajoč inflacijo je to za okoli pet odstotkov več.

Polovico pobrane premije so predstavljala premoženjska zavarovanja. Kljub vsem pretresom so zavarovalnice beležile skoraj 50 milijonov evrov dobička, ob tem pa upravljale z 10,3 milijarde evrov sredstev. Letos tolikšnih pretresov kot lani še ni, a pojavljajo se številni drugi izzivi.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Bojan Grabec, predsednik Združenja zavarovalnih posrednikov Slovenije, so v porastu premije, ki so odziv na aktualne dogodke. ''Predvsem se preusmerjamo iz klasičnih nakupov zavarovanj v ocenjevanje tveganj, kar pomeni, da podjetja gledajo na tveganja in potem ta tveganja prenašajo na zavarovalništvo,'' pravi Grabec.

V združenju, ki ga vodi sogovornik, so analizirali tudi globalne podatke o zavarovanjih. Med desetimi področji zavarovance najbolj skrbijo kibernetska tveganja, za tem pa prekinitev poslovanja, makroekonomski dogodki, energetska kriza, zakonodajne spremembe, naravne nesreče, pomanjkanje kvalificiranih delavcev, požar, eksplozije in politična tveganja.

''Bolj kot o zavarovanju govorimo o izpostavljenosti in potrebah gospodarstva in potem o možnostih, kako vse to zavarovati. Večina zavarovalnic se teh sprememb zaveda, zato uvajajo nove modele upravljanja s tveganji,'' razlaga predsednik združenja zavarovalnih posrednikov.

Bloomberg

 

Novi trendi na področju zavarovalništva

Pri tem si zavarovalnice pomagajo tudi z umetno inteligenco, kar pa prinaša tudi več kapitalskih vložkov, predvsem individualni pristop k posamezni stranki. V Sloveniji pa so nov trend pospešile lanske spremembe na področju dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

''Zavarovalnicam se je zmanjšal obseg premije, zato iščejo nova komercialna zavarovanja. Ta sprememba ni prinesla rešitve v javni zdravstveni sistem, ker se še srečujemo s težko dostopnostjo do storitev. Po drugi strani pa podjetja plačujejo dodatno zavarovanje zaposlenim,'' pojasnjuje Grabec trend, ko se zdravstvene storitve vse prenašajo v zasebno zdravstvo.

Komercialna zdravstvena zavarovanja so sicer v porastu tudi v regiji. Razlog je tudi v staranju prebivalstva, meni sogovornik. Zavarovalnice pa so se na to odzvale tudi z uvajanjem ''integriranih sistemov, ki so kombinacija zdravstvenih zavarovanj in asistenčnih storitev, uvajajo na primer lastne ambulante in se skušajo s svojimi storitvami čim bolj približati zavarovancem'', razlaga Grabec.

Na drugi lanski pretres, avgustovske poplave, so se zavarovalnice po Grabčevih besedah odzvale z drugačnim pristopom. ''Zavarovanja za ujme se še vedno da dobiti, predvsem za limite, kot so bili prej, ko niso bili veliki. Če pa hoče imeti neko podjetje večjo zavarovalno vsoto, pa to pomeni bolj individualen pristop,'' pojasni sogovornik.

To pomeni, da zavarovalnice pregledajo lokacije, ki so predmet zavarovanja, načine skladiščenja opreme in zalog, tudi vrste zalog. Zavarovalnice zanimajo tudi ukrepi podjetij za zaščito premoženja, pa usposabljanje zaposlenih. Kot pravi Grabec, ''s tem pridemo do pravila, ki velja v zavarovalništvu, da je treba riziko najprej identificirati, potem ga poskušati izničiti oz. zmanjšati, če je le možno, zavarovanje pa je dodatna rešitev''.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar