Tomaž Štokelj, HSE: 'TEŠ ni nobena izjema, tudi druge elektrarne imajo težave'

Državna energetska skupina Holding slovenske elektrarne (HSE) je največji proizvajalec in prodajalec električne energije na veleprodajnem trgu v Sloveniji ter največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Proizvede več kot 60 odstotkov slovenske električne energije.

Prodajno delujejo na 19 evropskih trgih. Lani so bili drugo največje podjetje v državi po višini prihodkov, ki so obsegali 5,2 milijarde evrov. Čisti dobiček je po podatkih Ajpesa presegel 400 milijonov evrov.

Eden večjih izzivov skupine je prihodnost Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Ekonomičnost poslovanja ene najbolj spornih naložb v energetiki pri nas je zaradi rastočih cen emisijskih kuponov pod vprašajem. V skupini HSE vse bolj stavijo na obnovljive vire energije. Tomaž Štokelj vodi HSE od leta 2022. Z njim smo se pogovarjali v rubriki Leaders for Bloomberg Adria.

HSE je v celoti vrnil državno pomoč, izplačano leta 2022. Vi ste to hitro vrnitev pripisali uspešnemu poslovanju. Kakšni so torej rezultati in kaj pričakujete v prihodnje? 

Lansko leto je bilo zagotovo eno najuspešnejših v zgodovini skupine HSE. Natančnih rezultatov še ne morem povedati, ker letno poročilo še ni revidirano [pogovarjali smo se v prvi polovici junija]. Ampak je najboljše do zdaj. Predvsem gre zahvala res zavzetemu delu vseh ljudi v skupini in tudi sistemu obvladovanja tveganj, ki smo jih postavili na novo. Strategije, ki smo jih postavili, so se izkazale kot dobre in posledica je dober lanski rezultat. Tudi za letos se nakazuje, da bo boljše od načrtovanega. 

Koliko težav pri teh rezultatih povzroča poslovanje TEŠ 6? 

Glede TEŠ 6 moram reči, da smo z uspešno prodajo v zadnjih dveh oziroma treh letih sklenili kar dobre cene elektrike. Če pogledamo povprečje zadnjih let, smo s TEŠ nekako uspeli shajati. Seveda pa se v prihodnje situacija zaostruje.

Evropa se odloča za zeleni prehod in kot eno ključnih orodij zelenega prehoda je izbrala tudi uvedbo trgovalne sheme ETS, se pravi kuponov CO2 z namenom, da zmanjša proizvodnjo električne energije oziroma zmanjša izpuste CO2 in posledično proizvodnjo električne energije iz termoelektrarn.

Na trgu bo že leta 2027 cena kuponov CO2 višja od cene električne energije na trgu. To seveda pomeni, da ko bodo termoelektrarne kupile emisijske kupone, ne bo ostalo skoraj nič več za nakup premoga in elektrarno.

Na leto je moral lani TEŠ samo za kupone CO2 plačati približno 200 milijonov evrov. 

Kolikšna bo izguba? 

Izguba bo predvsem v naslednjih letih, tako se nakazuje. 

Kakšni so načrti s TEŠ 6? Je rešitev v slabi energetiki, podobni slabi banki? Dolgoročno s TEŠ ne boste dosegali spodobnih rezultatov poslovanja? 

Zgodba Termoelektrarne Šoštanj je kompleksna. Na eni strani je ekonomika, ki se kaže kot zelo problematična. Na drugi strani imamo zanesljivost oskrbe slovenskih odjemalcev.

Vemo, da bi se brez šestega bloka termoelektrarne, ki pomeni približno 25 odstotkov proizvodnje električne energije v Sloveniji na leto, energetska odvisnost še bistveno povečala. V posameznih obdobjih, predvsem, ko je proizvodnja iz obnovljivih virov električne energije manjša, kot je pozimi, ta odstotek še bistveno naraste.

Zanemariti ne smemo tudi socialnega položaja oziroma socialne skrbi v Šaleški dolini in izvedbo pravičnega prehoda iz premoga na nizkoogljične vire. 

Kako boste reševali kadrovsko problematiko ob prestrukturiranju regije, kakšna je vloga HSE? 

Gotovo HSE tu ne more biti edini deležnik. Tu govorimo o zakonu o prestrukturiranju doline, o zapiranju premogovnika. Ni še tudi dokončne odločitve, kaj bo v bodoče z lastništvom TEŠ. Z državo se pogovarjamo o morebitnem prenosu lastništva nad Termoelektrarno Šoštanj in premogovnika neposredno na državo. Ampak nič še ni dorečeno. Oblikujejo se študije, pregledi, kaj to pomeni, in pričakujemo, da bo to znano v drugi polovici leta. 

Če se odmakneva od TEŠ 6, kakšni so investicijski načrti HSE, stavite večinoma na obnovljive vire energije?

Vsekakor. Mi vidimo prihodnost v obnovljivih virih energije, čeprav sodelujemo tudi v projektih SMR, majhnih in srednje velikih jedrskih reaktorjev. Ampak to so projekti, v katerih bodo prvi testni reaktorji nared verjetno leta 2030, prvi komercialni, ki bi jih lahko postavili v Sloveniji, pa verjetno takrat, ko bi lahko dobili novo nuklearko, do leta 2040 ali kasneje.

Tako se za zdaj osredotočamo predvsem na obnovljive vire energije. Tu dajemo prednost hidroelektrarnam, saj imamo možnost dokončati verigo hidroelektrarn na srednji Savi, predvsem spodnje tri elektrarne. Menimo, da bi lahko bile zgrajene v naslednjih desetih letih, prva že nekje okoli leta 2030. Potem so tu vetrne elektrarne. Vemo, da v Sloveniji zelo zaostajamo pri njihovi gradnji. Imamo dve enamegavatni vetrnici in eno 250-kilovatno, ki bo začela obratovati.

Bloomberg Adria

 

Pred enim mesecem smo potrdili naložbo v enamegavatno elektrarno, ki bo končana, upamo, da do konca leta. V načrtu imamo postavitev za dodatnih 70 megavatov vetrnih elektrarn v naslednjih petih do sedmih letih. Ravno tako imamo velike načrte na področju sončnih elektrarn, tako na brežinah elektrarn kakor tudi na odlagališčih. Tak projekt imamo denimo v Dekani, pa recimo na brežinah hidroelektrarn Zlatoličje, Formin pa blizu jezera črpalne elektrarne Avče.

Letos bo šel v izvedbo projekt Prapretno. Načrtujemo nadgradnjo v Prapretnem z elektrarnama dva in tri. Morda največji projekt sončnih elektrarn pa je plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru, to je skoraj  v Šoštanju, kjer bi do 50 odstotkov vodne površine izkoristili za postavitev plavajoče sončne elektrarne, ki bi služila tako za proizvodnjo električne energije kot za razvoj vodikovih tehnologij, proizvodnjo zelenega vodika ter skladiščenje vodika. Kasneje pa še za uporabo vodika za proizvodnjo v plinskih elektrarnah in seveda tudi za napajanje toplotnih črpalk za oskrbo Šaleške doline s toploto.

Potem imamo načrte s črpalnimi elektrarnami. Ne smemo pozabiti, da bo z več obnovljivimi viri električne energije fleksibilnost bistveno bolj pomembna. Baterijske hranilnike se da sicer hitreje zgraditi, vendar se uporabljajo za shranjevanje ene ali dveh ur energije, medtem ko črpalne elektrarne shranjujejo 12 do 18 ur električne energije v hranilniku obratovanja na polni moči in so zato veliko bolj primerne za nekoliko daljšo dobo shranjevanja.

Načrtujemo, da bo prva takšna črpalna elektrarna Kozjak, kjer začetek gradnje pričakujemo nekje v začetku leta 2027 in začetek obratovanja okoli leta 2030 ali 2031. Imamo pa še več drugih projektov, tako na pobočju Kanina kot tudi v Vipavski dolini, kjer bi lahko naredili večje objekte, ki bi bili namenjeni tako namakanju kot proizvodnji električne energije. 

Kakšen je vaš pogled na zeleni prehod v energetiki? Kaj je poleg elektrarn povezano s tem? Govorimo o financiranju, o čem drugem? 

Elektrarne so ena zgodba. Brez vira električne energije bomo težko dosegli zeleni prehod. Ampak tukaj niso samo viri. Treba je vključiti tudi odjemalce, tako skozi razpršeno proizvodnjo pri odjemalcih kot tudi z izkoriščanjem fleksibilnosti odjemalcev.

Ampak ne tako, da se bodo odjemalci morali sami ročno vklapljati in izklapljati. Potrebujemo ustrezno avtomatiko, ki bo v primerih pomanjkanja električne energije nekatere porabnike, kot so toplotne črpalke ali električni avtomobili, izklapljala in se prilagajala potrebam odjemalcev in omrežja. Govorimo pa seveda tudi o omrežjih. 

Je za slovensko energetsko prihodnost nujna gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem? Bomo lahko financirali tudi nadgradnje omrežij? 

Osebno sem podpornik jedrske energije. Mislim, da potrebujemo predvsem pravo kombinacijo različnih virov in tukaj igra jedrska energija pomembno vlogo kot nizkoogljična tehnologija. Vendar pa nisem za to, da se pretirava s katero koli tehnologijo.

Na primer Francozi imajo veliko nuklearnih elektrarn, in ko so bile leta 2022 težave z oskrbo z energijo, so v Franciji imeli težave z neko serijsko napako na nuklearnih elektrarnah. Francija je imela takrat najvišjo ceno električne energije v Evropi. To kaže, da je treba imeti tudi pri izbiri tehnologije razum, da se naredi pravi miks, se pravi med obnovljivimi viri, vetrom, soncem, hidro- in nuklearno energijo.

Mislim, da je omrežje, kar se tiče prenosnega omrežja, razmeroma robustno, in tu večjih težav ne vidim. So pa večje omejitve pri distribucijskem omrežju, ampak menim, da bo treba najti pravo kombinacijo med ojačitvami omrežja, ker vemo, da so glavne težave pridobivanje soglasij, in uvedbo pametnega omrežja. Še vedno menim, da bo treba marsikaj narediti na pametnih števcih, ker ti, ki jih imamo danes, so daleč od tega. Ko bomo imeli podatke v realnem času, kje je dejansko poraba, kje so napetostni profili pri vsakem odjemalcu, se bo lahko tudi krmililo odjem pri odjemalcih in same elektrarne.

Odpira se vprašanje, zakaj se zavrača priklop novih sončnih elektrarn. Ker se vedno izračuna na najslabši možni scenarij. Seveda se postavlja vprašanje, ali je smiselno zavrniti dovoljenja za postavitev sončne elektrarne na strehi ali je bolje uvesti sistem, ki omogoča, da za tistih pet ali deset ur letno, ko so težave, izklopiš sončno elektrarno, preostali deli pa lahko delujejo. 

Bloomberg Adria

 

Ko sva pri jedrski elektrarni, bi bilo NEK 2, pa tudi druge projekte, lažje financirati z združitvijo obeh energetskih stebrov [HSE in Gen energije]? 

Kar se tiče združitve obeh stebrov, je to odločitev lastnika. Seveda bi imela večja družba večji investicijski potencial. Ni pa to edina možna oblika sodelovanja. Možne so tudi drugačne oblike in menim, da trenutno precej v redu sodelujemo v obeh stebrih.

Na tujih trgih ste prisotni na Balkanu, na Češkem. Kako se evropski trgi razlikujejo od slovenskega? Kakšni so izzivi na drugih trgih? Načrtujete še kakšno širitve?

HSE je prisoten na 19 trgih po Evropi, od Francije na zahodu pa do Češke in Slovaške na severovzhodu, na jugovzhodu pa do Bolgarije in Grčije. Trgi med sabo imajo določene podobnosti, imajo pa seveda tudi detajle, v katerih se razlikujejo. Tako po načinu dodelitve čezmejnih zmogljivosti kot po globini trga, se pravi likvidnosti samega trga.

Predvsem trg Alpe-Adria je za nas pomemben z vidika iskanja trgovskih priložnosti, na drugi strani pa izravnavanja naše proizvodnje ob izpadih in balansiranja. V naslednjih letih načrtujemo širitev v Albanijo in Kosovo. Ne smemo pa zanemariti tudi Ugljevika.

HSE je bil nedavno uspešen v arbitraži v zadevi Ugljevik in od februarja naprej smo začeli pridobivati tretjino proizvodnje električne energije iz termoelektrarne Ugljevik. Tudi iz tega vidika je trg Alpe-Adria za nas zanimiv. 

Če se dotaknemo kadrovskih načrtov, kakšni so ti? Večina družb se sooča s kadrovskimi težavami, predvsem pri pridobivanju kadrov, kako je pri vas? Kakšno dodano vrednost na zaposlenega dosegate? 

Bom začel kar pri dodani vrednosti. Sicer rezultati še niso revidirani, ampak videti je, da bo dodana vrednost na zaposlenega v skupini lani znašala več kot 240 tisoč evrov. Če bi govoril samo o družbi z omejeno odgovornostjo, bi bila ta blizu dveh milijonov evrov, ampak vemo, da je treba gledati na skupino.

Drugače precej vlagamo v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ker vemo, da to je naš kapital, saj je težko dobiti usposobljene ljudi. Sploh v zadnjih letih se razmere na trgu dela vedno bolj zaostrujejo. Soočamo se s prehodi, ustanavljajo se nove trgovske družbe. Predvsem s strani izkušenih trgovcev z električno energijo je veliko povpraševanja in ljudi je težko zadržati, še težje pa je dobiti nove izkušene trgovce.

Tako na eni strani skušamo zadržati naše ljudi in jih izobraževati, na drugi strani pa veliko vlagamo v izobraževanje mladih, nadobudnih, ki imajo željo, vizijo in cilj.

Pogovor si lahko ogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar