.webp){kind=icon}
Gradbena panoga v Sloveniji zaposluje 70 tisoč delavcev. Da bi tako podjetjem kot zaposlenim nudili večjo zaščito, gradbinci predlagajo ustanovitev paritetnega sklada. Za to si delodajalske organizacije prizadevajo od leta 2017.
Namen sklada je, da plačuje pravice delavcem takrat, ko iz različnih razlogov ne morejo delati, kar pomeni bolj stabilno zaposlitev in manjše tveganje za delodajalce. Razlog, da sklada v Sloveniji še nimamo, je po navedbah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v pomanjkanju interesa s strani države.
Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal predsednik sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Zoran Simčič, se pri oblikovanju skladov zgledujejo po sosednjih državah. Po podatkih OZS ima sklade večina zahodnoevropskih držav, izjemi sta Švica in Portugalska.
Preberi še
Rezultati slovenskih blue chipov nad pričakovanji
Delnice NLB so od objave rezultatov pridobile 10 odstotkov vrednosti.
27.11.2023
Pregled dneva: Boštjančič za Bloomberg TV in Dubajski letalski salon
Na dubajskem letalskem salonu je Boeing nepričakovano pokoril Airbus; Kaj je ta prinesel slovenski dobaviteljem?
24.11.2023
Kibernetski napadi vse intenzivnejši, podjetja neustrezno zaščitena
Večje organizacije pogosto zmotno menijo, da so ustrezno zaščitene.
20.11.2023
Bloomberg TV
''Avstrija ima zelo razvite paritetne sklade, tudi Italija,'' pokaže Simčič na primere dobre prakse. Ustanovitev sklada je naloga države, pravi tudi podpredsednik OZS Simčič, potem jih ''upravljajo socialni partnerji, tako delodajalci kot delojemalci, vlagajo vanje in po potrebi koristijo sredstva''.
Skladi skrbijo za ''boljši socialni položaj zaposlenih in zmanjšujejo poslovna tveganja delodajalcev,'' pojasnjuje Simčič. Ko podjetja zaradi objektivnih razlogov, ne morejo delati, namreč nastopijo skladi. ''Zna se zgoditi, da je zelo huda zima in da se mesec, dva ne dela, včasih imamo deževje, vročino in v tistem trenutku bi skladi pokrili nadomestilo za izpad dohodkov,'' je jasen Simčič.
Bloomberg TV
Z leti vplačevanja bi se širil tudi nabor izplačil iz sklada. ''Začeli bo z manjšimi stvarmi, v prvem obdobju z regresom, z odpravninami za nadomestila v času slabega vremena in potem postopoma sklade nadgrajevali,'' je jasen Simčič. Računajo, da gradbinci, ki bi vplačevali v sklade, ne bi imeli bistveno višjih stroškov kot jih imajo danes.
Začetni vložek s strani države bi bil med 30 in 40 milijoni evrov. Vložka države si želijo, ker hočejo, pravi Simčič, da bi bili skladi že od ''prvega dneva, ko bi bili ustanovljeni, tudi operativni''. Dodaja, da se državi vložek povrne v šestih do sedmih letih.
Pismo o nameri ustanovitve sklada so podpisali sindikati kot delodajalci, poleg OZS ga podpira tudi Gospodarska zbornica Slovenije. A pri realizaciji jih ustavljajo tudi pogoste menjave vlad. Tudi z aktualno vlado se že pogovarjajo o ustanovitvi paritetnega sklada, upajo, da bodo že kmalu dosegli dogovor.
Celoten pogovor v priloženem videu.
