.webp){kind=icon}
"Kibernetski napadi so stalnica. V zadnjem času so celo intenzivnejši. Po naši statistiki vsako leto zaznamo do 30 odstotkov več kibernetskih napadov," je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejala članica uprave Telekoma Slovenije Vesna Prodnik.
Kot je dejala, večje organizacije praviloma menijo, da so dobro kibernetsko zavarovane, a jim s penetracijskimi testi pogosto dokažejo nasprotno. Težave v družbah nastanejo zaradi pogosto neustrezne politike nadgradenj programske opreme.
Drugo težava je, da ''storitve, do katerih zaposleni dostopajo preko javnega interneta, nimajo dvofaktorske avtentikacije,'' ocenjuje Prodnik. Glavni vzrok za vdore kibernetskih kriminalcev je še vedno človeški dejavnik.
''Pogosto se zgodi, da zaposleni verjamejo klicu nekoga, ki jih pokliče in reče, da je njihov zunanji partner in mu omogočijo dostop z orodji za oddaljen dostop,'' je dejala članica uprave Telekoma. Tako nepridipravi pridejo do internih sistemov, povzročena škoda pa je ogromna.
Zato je po mnenju sogovornice ključno stalno izobraževanje, ozaveščanje in testiranje zaposlenih. ''S preventivnimi ukrepi ozaveščanja zmanjšamo možnost uspešnih kibernetskih napadov,'' je prepričana Prodnik.
Umetna inteligenca na obeh polih
Kibernetska varnost, temelječa na umetni inteligenci, je eno ključnih področij razvoja umetne inteligence. V Telekomu Slovenije več kot polovico podatkov analizira umetna inteligenca. Z njo v zelo kratkem času preverijo ogromno količino podatkov.
''Pri zagotavljanju kibernetske varnosti je ključna hitrost in na ta način povežemo tudi različne baze podatkov, tako da ugotovimo vzorce hekerskih napadov,'' pravi sogovornica. A zavedajo se, da tudi napadalci uporabljajo umetno inteligenco.
Za škodo, ki jo povzročijo tovrstni napadi, so zavarovali. Po izkušnjah Prodnik pa zavarovalnice praviloma ponujajo zavarovanja le, ''če ima organizacija oziroma zavarovanec dovolj visoko kibernetsko odpornost''.
