.webp){kind=icon}
Ste že slišali za samoučeče se oziroma samorazvijajoče se sisteme? Gre za sisteme, ki se sami učijo, in kar je najpomembnejše, učijo se med svojim delovanjem. So pomembna smer inteligentnih sistemov. Zaradi njih lahko govorimo o avtomatizaciji industrijskih procesov, pametnih tovarnah, avtonomni vožnji ter uporabi umetne inteligence v teh procesih.
Za vrhunske dosežke na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov je Igor Škrjanc z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko letos prejel prestižno Zoisovo nagrado. Njegovo raziskovalno delo ima zaradi prenosov v prakso tudi pomembne gospodarske učinke, je komisija zapisala v obrazložitvi.
Boljša kakovost, manjša poraba
S svojimi rešitvami je namreč pomagal pri vodenju in optimizaciji procesov v številnih podjetjih v Sloveniji in tujini. Škrjanc, ki je na omenjeni fakulteti vodja Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko, je o samorazvijajočih se sistemih in o tem, kako jih uporabiti v tovarnah, za Bloomberg Adria TV dejal, da z uporabo teh sistemov podjetja izboljšajo kakovost izdelkov in zmanjšajo porabo energije.
Ključna prednost teh sistemov je, da v tovarnah pomagajo spremljati dogajanje v proizvodnih procesih. Najtežji del je pridobljene podatke pravilno uporabiti. ''Naš osnovni cilj je izboljšava procesov,'' je jasen Škrjanc.
Visoki začetni vložki
Praktične izkušnje z delovanjem teh sistemov ima Škrjanc v bioreaktorjih, kemijskih reaktorjih in tudi v železarnah. Lanski dvig cen električne energije je po njegovih besedah pognal kar nekaj tovrstnih projektov, saj so podjetja začela iskati pot do optimizacije procesov in manjše porabe energije.
Kot dober primer uporabe teh sistemov je navedel projekt, ki so ga izvedli z Acronijem. ''Na osnovi modeliranja in učenja iz podatkov smo prišli do modela, ki ocenjuje temperaturo znotraj elektroobločne peči. S tem, ko temperaturo dobro ocenjujemo, lahko bistveno bolje določimo, kdaj odlivamo jeklo, kaj se dogaja v reaktorju, ocenjujemo tudi različne koncentracije in na ta način lahko pričakujemo prihranke'', na primeru pojasni Škrjanc.
''Ovire pri implementaciji umetne inteligence so začetni vložki,'' pravi Škrjanc. ''Tu bi moralo biti več pomoči države, da se začeten razkorak med zmožnostmi podjetij in vložki, ki so potrebni, zmanjša,'' je povsem jasen. So pa za razvoj tovrstnih sistemov pogosto na voljo evropska sredstva, ki so jih koristili tudi pri projektu z Acronijem.
