Bo Slovenija znala izkoristiti potenciale umetne inteligence?

Bloomberg Intelligence je že pred časom poročal, da bi lahko trg generativne umetne inteligence do leta 2032 dosegel vrednost 1,3 bilijona ameriških dolarjev. S pojavom Chat GPT-ja se je vlaganje v razvoj umetne inteligence povečalo, tekma za prvo mesto pa zaostrila.

Samo Google, ki umetno inteligenco razvija že približno 20 let, naj bi za to namenil preko 200 milijard dolarjev. OpenAi, ki je v 49-odstotni lasti Microsofta, naj bi bil pred prodajo delnic za 86 milijard dolarjev.

Da je vse, kar je povezano z umetno inteligenco v trendu tudi v Sloveniji, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Miha Mlakar iz podjetja Pareto, ki pravi, da so ''morali nekoč stranke veliko izobraževati o področju in prednostih, kako se da nekaj narediti bolj učinkovito, hitrejše''.

Promocija umetne inteligence skozi Chat GPT

Zaradi Chat GPT-ja je javnost spoznala umetno inteligenco in njene prednosti, ''njihov uspeh poganja celo industrijo,'' pravi Mlakar. Kot tak primer navaja Nvidio in njihove grafične kartice. Veliko procesiranja velikih jezikovnih modelov namreč poteka prav na njihovih grafičnih karticah.

Večja vlaganja na področju umetne inteligence se ne dogajajo le v ZDA, ampak po vsem svetu, pravi Mlakar, to pa se vidi v čedalje boljši kakovosti produktov. Evropa sicer pri vlaganjih zaostaja tako za ZDA kot Kitajsko.

A Mlakar je optimist, saj pozna ''veliko podjetnikov, ki razvijajo svoje ideje. Idej in znanja je v Sloveniji in v Evropi sigurno dovolj''. Po njegovem mnenju lahko pridejo tudi s tega območja uspešni projekti, kot dokaz navaja Outfit7.

Povezovanje deležnikov v Sloveniji

Slovenska majhnost je lahko celo prednost. ''Imamo veliko možnosti povezovanja, med sabo se zelo dobro poznamo,'' pravi Mlakar, ki kot primer navaja sodelovanje Instituta Jožef Stefan s fakultetama za računalništvo in elektrotehniko. ''Dobra ideja zelo hitro najde ljudi, ki so pripravljeni pomagati. To je gotovo naša prednost,'' meni Mlakar.

Pozitivno je tudi deljenje uspehov z odportokodnimi sistemi, a bi morali po Mlakarjevem mnenju težiti k temu, da bi ''odpirali postopke, raziskave, kako produkte umetne inteligence narediti čim bolj učinkovite, da lahko uspejo''. S tem bo rastlo celotno tržišče umetne inteligence v Sloveniji.

V družbi Pareto sicer sodelujejo s podjetji z različnih področij, čeprav so bolj aplikativno usmerjeni. ''Zadnje mesece je velik poudarek na velikih jezikovnih modelih,'' kar je posledica uspeha Chat GPT-ja, pravi Mlakar. Veliko podjetij si namreč želi asistenta za pomoč uporabnikom.

Priložnosti in izzivi umetne inteligence

Veliko izzivov je tudi zaradi posebnosti slovenskega jezika. Mlakar se tudi zaveda, da bo področje treba regulirati. ''Biti moramo pazljivi z vsemi podatki, kaj se z njimi dogaja, kam odtekajo,'' opozarja sogovornik.

Veliko priložnosti v Sloveniji vidi Mlakar na področju zdravstva in energetike. ''Ideja umetne inteligence je, da ljudem pomagamo, da ne delajo ponavljajoče stvari, ki si jih ne želijo in so zanje stresne,'' razloži Mlakar.

Tako, kot je včasih avtomatizacija v podjetjih olajšala mnoga opravila, bo tudi umetna inteligenca morda olajšala postopke naročanja in izvajanja nekaterih nalog. Tako se bodo lahko ''ljudje osredotočali na tiste delovne naloge, ki jih veselijo,'' je prepričan Mlakar. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar