Izzivi gradbeništva: Prepad med sredstvi za investicije v infrastrukturo in razpisi

Obseg gradbenih del v celotni Evropski uniji se je junija na mesečni ravni okrepil za 1,4 odstotka, na letni pa je rahlo upadel. Slovenija je v obeh primerjavah beležila največji padec, je minuli teden objavil Eurostat. Padec na mesečni ravni je bil 9-odstoten, na letni 19-odstoten.

Je bilo pa julija izdanih vsaj nekaj več gradbenih dovoljenj za stavbe v primerjavi z mesecem pred tem. Upravne enote so jih izdale 529, kar je pet odstotkov več kot junija in največ po lanskem septembru. Za stanovanjske stavbe je bilo sicer izdanih za 12 odstotkov manj, za nestanovanjske pa skoraj petino več dovoljenj. Večja je tudi površina načrtovanih stavb in sicer predvsem zaradi izdanih dovoljenj za večja skladišča in za stavbe za izobraževanje.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Slovenko Henigman, direktor Združenja za svetovalni inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), so pred objavo Eurostatovih podatkov razpolagali s podatkom o letnem padcu obsega gradbenih del za sedem odstotkov. Zato so že sprožili zahtevo za sklic strateškega sveta za investicije in gradbeništvo pri GZS.

Bloomberg Adria

 

Zasedanje sveta bo sredi septembra, na njem bodo sodelovali večji investitorji in celotna gradbena industrija. Razpravljali bodo o ukrepih, kako obrniti gradbeniško ladjo ob ohlajajočem se gospodarstvu. Če ob tem ''še gradbeništvo upada, je to za celoten BDP in rast gospodarstva izjemno negativno,'' opozarja Henigman.

Ni še luči na koncu predora

Sogovornik spomni na to, da smo po veliki finančni krizi pred 15 leti za celo desetletje zanemarili gradbeni sektor, saj se večji projekti niso izvajali v zadostnem obsegu, zaradi česar so potrebe po gradbenih investicijah izjemno velike, tako pri visokih gradnjah kot pri infrastrukturi. Tudi več izdanih gradbenih dovoljenj v juliju namreč še ne pomeni luči na koncu predora.

''Podatek za en mesec zelo malo pove,'' je realen Henigman, ki spomni, da je bilo v prvih treh mesecih leta izdanih 15 odstotkov manj gradbenih dovoljenj, tako za stavbe kot za inženirske objekte. Tudi trend za celotno prvo polovico leta je bil negativen, pravi, čeprav ''vemo, da so upravne enote stavkale, da je morda to razlog, a zaenkrat o pozitivnem trendu ne moremo govoriti''.

Tudi zato ne, ker je po izdaji gradbenega dovoljenja treba najprej pripraviti razpise, do gradnje tako pogosto pride v pol leta ali letu dni, včasih celo nekaj let po izdaji dovoljenja. Glede na proračunske številke bi lahko rekli, da po dežju že sije sonce, saj država v obnove državnih cest letos vlaga rekordne zneske, 420 milijonov evrov, Dars pa 375 milijonov, obetajo se gradnje novih hitrih cest in avtocest.

Bloomberg Adria

 

Na terenu tega ni videti. ''V zadnjega pol leta je obseg javnih naročil tako za inženirske storitve kot za gradbena dela zelo upadel, tako da nismo zelo optimistični,'' glede cestne infrastrukture pravi Henigman, ki te številke zato označuje za kontradiktorne.

Optimistični po njegovih besedah niso niti vodilni v gradbenih in inženirskih podjetjih. Ceste so bile dolga leta zanemarjene, kljub temu, da se na njih opravi 90 odstotkov potniških kilometrov. Sogovornik opozarja, da se tudi na področju avtocest, kljub obnovam in začetku nekaterih investicij, nič ne premika pri širitvi avtocest, kar označuje za najpomembnejši projekt.

Dremanje pri širitvi avtocest

Če pogledamo širitev odseka ''Koseze–Kozarje, prve načrtovane šestpasovne avtoceste, ki je bila že pred leti umeščena v prostor, kjer je gradbeno dovoljenje že več let izdano, zakaj se ta ne začne graditi? Se bo gradila takrat, ko bomo širili druge avtoceste, torej vse naenkrat,'' se sprašuje Henigman.

Pri državnih cestah opozarja tudi na to, da je država leta 2017 na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo uvedla, kot ga imenuje, zlato pravilo za vlaganja. Šest let so se vlaganja v ceste izvajala po tem pravilu, kar pomeni enakomerno vlaganje na vseh področjih gradenj. Stanje se je izboljšalo in temu je treba slediti, pravi.

Nekaj upanja ob sicer črnogledi statistiki letošnjega leta, povsem drugačnega od lanske rekordne sezone, daje vsaj dobro finančno stanje slovenskih gradbenih podjetij. ''Prejšnje leto je bilo uspešno za gradbena podjetja, imela so 9,7 milijarde realizacije. Dodana vrednost na zaposlenega se je dvignila na 45 tisoč evrov, dobiček je znašal 460 milijonov,'' pojasnjuje Henigman.

Podobno je tudi stanje na področju inženirskih podjetij. Svetovalna inženirska podjetja so dosegla dodano vrednost 68 tisoč, kar ni veliko, pravi, a pomeni kar visoko rast glede na predhodna leta. Izziv je po besedah predstavnika GZS še vedno cena energentov, pa tudi dvig cen delovne sile. Umirile so se vsaj cene gradbenih materialov in proizvodov.

Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar