Poglobljeno o trgu dela: Kako zadržati in kje dobiti nove zaposlene?

Premalo gradbenih delavcev, voznikov, zdravnikov, računalniških strokovnjakov, učiteljev, obrtnikov, poštarjev in še mnogih drugih poklicev. To ni težava le Slovenje, temveč gre za izziv, s katerim se soočajo vse države Evrope. Vseeno je v Sloveniji skoraj 16 odstotkov zaposlenih oziroma skoraj vsak šesti že tuji državljan, kažejo statistike. Še pred sedmimi leti je bilo takšnih delavcev 6,6 odstotka.

Številka je predvsem posledica dejstva, da na trgu dela v zadnjih letih vsako leto zaradi staranja prebivalstva, posledičnega upokojevanja in nizke rodnosti primanjkuje med 10 in 15 tisoč novih delavcev. Tudi fluktuacija zaposlenih je večja, saj zaposleni delo pogosteje menjajo zaradi boljše plače.

Delodajalci pa vse več časa posvečajo iskanju zaposlenih in celo prilagajanju željam zaposlenih. To je tudi posledica dejstva, da je bilo pred desetletjem brezposelnih še preko 100 tisoč, danes jih je nekaj nad 40 tisoč.

O razmerah na trgu dela so v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV govorili državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, direktor Agencije za delo v Bosni in Hercegovini Ivan Barbalić in Laura Smrekar, partnerka v Agenciji Competo.

Slednja se strinja, da imajo delodajalci težave zadržati zaposlene, prav tako s pridobivanjem novih zaposlenih. A Smrekar poudarja, da sta plati zelo prepleteni. Zato izpostavlja pomen treh ključnih področij, to so delo z obstoječimi zaposlenimi, povečanje baze potencialnih kandidatov in privlačnost podjetja za zaposlene.

Resnično vlaganje v zaposlene

Pri prvem področju poudarja pomen razvoja kompetenc zaposlenih. Pri njih moramo krepiti znanja, vlagati v njihov razvoj, ''saj bodo le tako lahko opolnomočeni, da bodo sprejemali dodatne naloge, nove odgovornosti, odgovornejša delovna mesta in tudi napredovali,'' poudarja Smrekar.

Pravi, da to ni pomembno le za posameznega delodajalca, ''da ohranja svojo konkurenčnost, ampak, da imajo ljudje občutek, da rastejo, napredujejo in posledično tudi želijo čim več časa ostati z nami''. S tem je povezano tudi pridobivanje novih zaposlenih.

Kot poudarja sogovornica, res obstajajo poklici, ki niso zanimivi za slovensko delovno silo, sploh v primeru tako nizke brezposelnosti, na katero delodajalci ne morejo vplivati. ''Na kar pa še lahko vplivamo, je povečanje bazena potencialno zanimivih kandidatov. Prevečkrat zaznavamo, da se podjetja osredotočajo le na konkurenčna podjetja, medtem ko so priložnosti, da razširijo ta bazen, pogledajo v druge industrije, kjer so prenosljiva znanja, ki bi jih lahko aplicirali na svoja delovna mesta,'' pravi sogovornica.

Bloomberg Adria

 

Veliko kandidatov delodajalci po njenih besedah izgubljajo tudi zaradi neprivlačnih zaposlitvenih procesov. Ti so pogosto predolgi, kandidatom ne dajejo povratnih informacij, zato marsikdo v vmesnem času sprejme boljšo ponudbo ali pa izgubi motivacijo, da ostane v zaposlitvenem postopku.

Tretje področje, ki po mnenju Smrekar prav tako zelo pomembno, je privlačnost delodajalca. ''Delodajalci, ki so si ustvarili močno kulturo, kjer vladajo dobri, prijetni odnosi, kjer imajo kompetentne vodje, imajo danes prednost, bistveno lažje dobijo delavce,'' je jasna strokovnjakinja s kadrovskega področja.

Čeprav je po njenem mnenju tudi plača pomembna, pa se ljudje pogosto odločajo za menjavo službe, ''ker vladajo slabi odnosi, ker nimajo sposobnega vodje, ker nimajo priložnosti za učenje in za razvoj, morda tudi ne priložnosti za fleksibilno delo, za boljše usklajevanje zasebnega in družinskega življenja''.

Demotivirani zaposleni?

Mnogi delodajalci se pritožujejo, da obilica delovnih mest zmanjšuje motivacijo zaposlenih, nekateri govorijo celo o "obratnem mobingu", ko zaposleni izsiljujejo vodje. Smrekar poudarja, da je tudi to povezano s kulturo podjetja. ''Vsakemu od nas je pomembno, da se v službi in v delovnem okolju počuti dobro,'' je jasna sogovornica.

V primeru nezavzetosti oziroma nemotivacije ''nekaj očitno ne delamo prav'', opozarja Smrekar. Delodajalci morajo v tem primeru sprejeti aktivnosti in ukrepe, da bodo odpravljene te bolečine. Ena od možnosti za motivacijo je tudi možnost solastništva ali udeležbe pri dobičku.

Glede vse večje obremenjenosti kadrovskih služb v podjetjih sogovornica svetuje, da odgovornost za razvoj ljudi s kadrovskega oddelka prenesejo tudi na druge oddelke. ''Če znamo odgovornosti enakomerno porazdeliti, potem bo pritisk na kadrovsko službo zagotovo drugačen,'' pravi Smrekar.

Poudarja, da morajo vodje od 60 do 80 odstotkov svojega časa nameniti zaposlenim, od zaposlovanja do uvajanja in spremljanja njihovega razvoja. Zelo pomembna se zdi partnerki v Agenciji Competo tudi digitalizacija in avtomatizacija kadrovskih procesov, ki prinese bistvene časovne prihranke in večjo produktivnost.

Tretja pomembna sprememba na kadrovskem področju je po njenem mnenju dejansko uvajanje sprememb. Podjetja namreč redno merijo zavzetost in počutje zaposlenih, ''kjer zaposleni prispevajo svoje ideje, delijo svoje občutke, potem pa se vsako leto po teh meritvah pravzaprav nič ne spremeni, in nič ne zgodi,'' je kritična sogovornica.

Zato svetuje, da se podjetja ciljno usmerijo na aktivnosti, ki odpravljajo težave zaposlenih in prinašajo dodano vrednost podjetju, da opravljajo meritve razpoloženja po uvedbi spremembah in opazujemo, ali se je stanje izboljšalo.

Tujce potrebujejo podjetja po vsej Evropi

Pri pridobivanju delovne sile imajo slovenska podjetja po mnenju Smrekar podobne težave kot druga v Evropski uniji. Vsi se po njenih besedah spopadajo z demografskimi izzivi, s premalo kvalificirane delovne sile in z globalno konkurenco. Najbolj pereči so po njenem mnenju demografski izzivi, saj bo Slovenija po napovedih leta 2050 deveta najstarejša država na svetu.

Že zdaj se vsako leto upokoji deset tisoč ljudi več, kolikor jih pa vstopi na trg dela, po podatkih državnega sekretarja Feketije pa jih letno manjka celo 15 do 20 tisoč. Toliko je bilo namreč lani v Sloveniji izdanih delovnih dovoljenj za tujce. Zato je uvoz tuje delovne sile nujen.

''Za zdaj krpamo to luknjo, za katero pa ni nujno, da bo vztrajala,'' pravi Feketija. Po njegovih besedah moramo gledati strukturo gospodarstva. Dobršen del tega je ''vezan na avtomobilsko industrijo, ki je že od leta 2017 v postopnem upadu,'' dodaja državni sekretar. Zato ni nujno, da bodo potrebe po tako visokih številkah tujih delavcev vztrajale tudi v naslednjem desetletju.

Bloomberg Adria

 

Evropske države tovrstne težave tudi različno rešujejo, pravi Feketija. Nekatere, kot so Nemčija ali Avstrija ''imajo ciljno razvite programe za posamezne sektorje, tak primer je na primer nemški program za zaposlovanje filipinskih delavk v zdravstveni oskrbi,'' s primerom opisuje državni sekretar.

Težavo po njegovem mnenju predstavlja manko skupne evropske politike na tem področju, saj zdaj ''bogatejše države manj bogatim kaskadno kradejo delovno silo in tudi iz Slovenije se to nadaljuje južno po Balkanu'', je iskren Feketija. Pravi, da bo zato ''treba razmišljati o dolgoročnejših ukrepih oziroma se soočiti s prestrukturiranjem gospodarstva, ki bo upoštevalo tudi kronično pomanjkanje delovne sile''. 

Čeprav se naši delodajalci v iskanju delovne sile ozirajo tudi po Filipinih, Indiji, Nepalu in drugih državah Azije, po besedah Feketije naša usmeritev ostajajo države nekdanje skupne države, predvsem Bosna, Srbija, Severna Makedonija, ''zlasti zato, ker so nam kulturno in jezikovno bližje in je najlažja integracija tujcev v našo družbo''.

Je balkanski bazen res prazen?

Glede pomislekov o praznem kadrovskem bazenu na Balkanu državni sekretar odgovarja, da so izkušnje zavoda za zaposlovanje, ki je zelo aktiven pri pridobivanju delovne sile v teh državah, dobre. Bazen je ''prazen tam, kjer so se razširile novice, informacije, da v določenih sektorjih ali podjetjih z delavci res slabo ravnajo''. Zavod je bil tako pri zadnjem obisku v Srbiji uspešen pri pridobivanju novega zdravstvenega kadra.

Med tujimi delavci v Sloveniji je tradicionalno in še vedno največ državljanov Bosne in Hercegovine. Sledijo jim državljani Kosova, Srbije in Hrvaške. Tudi v teh državah, podobno kot v Sloveniji, je zadnje mesece brezposelnost na zgodovinsko najnižjih ravneh, čeprav večinoma še precej višja od slovenske.

In delodajalci v teh državah delodajalci tudi čedalje pogosteje posegajo po tuji delovni sili. Kot je dejal Barbalić, se v Bosni in Hercegovini soočajo s trojnim paradoksom. ''Na eni strani imamo že več desetletij trajajoči proces, ko naši ljudje odhajajo večinoma na Zahod, po drugi strani pa vse več delodajalcev zahteva bolj ugodne pogoje zaposlovanja in večjo fleksibilnost pri zaposlovanju tuje delovne sile,'' pravi sogovornik iz Sarajeva. Tretji del paradoksa pa je še vedno visoka brezposelnost.

Zato so pogosto v stiku tako s kolegi v Bruslju kot tudi s slovenskimi kolegi. Želijo si, da imajo ljudje, ki odhajajo na Zahod, neko vrsto zavarovanja in dobre pogoje za delo. Po drugi strani pa želijo s to komunikacijo doseči, da so v državah, kamor delovna sila odhaja, delodajalci zadovoljni, da tudi procesi čim bolje in čim hitreje potekajo.

Bloomberg Adria

 

Nujno vlaganje v integracijo tujcev

Pri tuji delovni sili je izziv tudi integracija tujcev in njihovih družinskih članov, sploh pri delovnih mestih z nižjo dodano vrednostjo. Pogosto slišimo, da soproge, na primer gradbenih delavcev, prejemajo socialno pomoč namesto iskanja zaposlitve.

Feketija tovrstne očitke zavrne kot anekdotične in postreže s podatki, da imamo pri nas skoraj 16 odstotkov tuje delovne sile, ki plačuje davke in prispevke, med prejemniki otroških dodatkov je tujcev nekaj več kot 12 odstotkov, med prejemniki denarne socialne pomoči je tujcev devet odstotkov, med prejemniki varstvenega dodatka pa šest odstotkov. Torej v državne blagajne tujci prispevajo več, kot pa iz njih črpajo.

Se pa državni sekretar strinja s tem, da je ena pomembnejših tem integracija tujcev v družbo. Če smo ''lani izdali 20.000 dovoljenj za zaposlitev ljudi iz tretjih držav, to so samo delavci, čez leto dni pa pridejo za njimi še družine, se je treba vprašati, kakšna je naša absorpcijska sposobnost, da te ljudi nastanimo, da jih pošljemo v vrtce, šole, da delujejo bolnišnice, zdravstvena oskrba, dolgotrajna oskrba,'' je realen Feketija.

Če pri integraciji ne bomo uspešni, bodo tujci getoizirani, težave okoliškega prebivalstvoa z njimi in v družbi pa toliko večje. S tem pa bodo tudi stroški države precej večje od ''neke poštene investicije v integracijske programe, za katere imamo dobre prakse, ampak na žalost zdaj temeljijo samo na dobri volji posameznikov v lokalnih okoljih,'' opozarja sogovornik. 

Lajšanje težav delodajalcev

Pri lajšanju težav z delovno silo lahko po napovedih Smrekar računamo tudi na pomoč digitalizacije in umetne inteligence. Ta naj bi nadomestila nekaj milijonov delovnih mest, a bodo obstoječi zaposleni rabili tudi nova znanja ''in to zelo hitro, te spremembe se odvijajo z izjemno hitrostjo,'' je realna Smrekar. Te napovedi pa se nanašajo predvsem na visoko izobraženo delovno silo.

Za visoko izobražene tujce pogosto poslušamo, da jih odganjajo visoki davki. A Feketija to zavrača in se sklicuje na zadnje poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o obdavčitvi plač iz letošnjega leta, po katerem je Slovenija sedma v Evropski uniji po skupnem davčnem primežu.

''Pred nami so države, kot so Belgija, Nemčija, Avstrija, Italija, Finska, ki uspešno privabljajo tudi visoko kvalificirano delovno silo,'' je jasen Feketija, ki spomni, da nekaj olajšav prinašajo tudi spremembe davčne zakonodaje. Z vidika ministrstva za delo so se razmere izboljšale tudi z implementacijo direktive o modri karti.

Ta olajša zaposlitev visokokvalificirane tuje delovne sile in omogoča tudi takojšnjo združitev z družino, kar je doslej marsikaterega visoko kvalificiranega odvračalo, saj je bila združitev doslej možna šele po dveh letih oziroma od lani po enem letu.

''Verjamem, da so pogoji dela tisti, s katerimi lahko Slovenija konkurira. Tudi, če gledamo povprečen strošek dela v Sloveniji, ta je nekaj čez 50 tisoč evrov, v Avstriji oziroma podobno razvitih državah pa je okrog sto tisoč. Nekaj odstotkov nižje davčne stopnje ne bodo naredile nič, svoje rezerve imamo drugje,'' je prepričan Feketija. 

Spremembe delovne zakonodaje

Za večjo privlačnost delodajalcev želi ministrstvo uvesti tudi možnost štiridnevnega delovnega tedna za delodajalce, ki si to lahko privoščijo. Feketija ukrep želo podpira, pravi, da so to predlagali v zadnji novelaciji zakona o delovnih razmerjih, a naleteli na ostro nasprotovanje delodajalcev.

''Delodajalci, ki so zastopani v ekonomsko-socialnem svetu, so trdili, da bi tisti, ki si lahko privoščijo ponuditi kaj takega, imeli nepravično prednost in da bi pobrali vso dobro delovno silo, tistim, ki si tega ne morejo privoščiti,'' razlaga državni sekretar. Tega argumenta sicer ne sprejema in pravi, da bo ministrstvo pri predlogu še vztrajalo.

Druga sprememba, ki se je delodajalci bojijo, a je že uzakonjena, je pravica do odklopa. Do novembra morajo podjetja področje ustrezno urediti z notranjimi akti, a se širi bojazen, da zaposlenih izven delovnega časa ne bi smeli klicati niti v nujnih primerih.

''To, da delodajalec ne bi mogel v nujnih primerih klicati svojega zaposlenega, ne piše nikjer,'' strahove zavrača Feketija. Pojasnjuje, da zakon opredeljuje le, da mora delodajalec zagotoviti ukrepe, ki bodo omogočali pravico do odklopa, torej da zaposleni delodajalcu ne bodo na voljo 24 ur na dan in sedem dni v tednu.

Navaja tudi primere dobre prakse v Evropski uniji. Volkswagen ima to področje ustrezno urejeno že od leta 2011, Daimler celo samodejno briše elektronsko pošte zaposlenih med dopustom. To imajo že 10 let in več urejeno tudi multinacionalke, kot so AXA, Orange, SAP, L'Oreal, Ikea, Schneider Electric in BMW, pri tem pa beležijo pozitivne rezultate, je jasen državni sekretar.

Po njegovih besedah se namreč premalo zavedamo, da imamo v velikem porastu težave z duševnim zdravjem, ki izhajajo iz pogojev na delovnem mestu. Španci so, pravi, ''izračunali, da jih recimo to stane pet do šest milijard evrov na leto,'' zato verjame, da bomo kot družba s tem ukrepom celo privarčevali.

Celotno oddajo si lahko ogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar