.webp){kind=icon}
Podjetje Aerosol Magee Scientific je prvo v regiji Adria prejelo prestižno nagrado za mala in srednja podjetja, ki jo podeljuje Svetovna organizacija za zaščito intelektualne lastnine (WIPO). Pred 40 leti so lastniki in ustanovitelji podjetja z znanstvenimi dognanji svet opozorili na obstoj črnega ogljika ter na njegove negativne zdravstvene in ekonomske posledice. Zaradi črnega ogljika na svetu vsako leto v povprečju izgubimo 6,1 odstotka bruto domačega proizvoda.
V Ljubljani izdelane in patentirane naprave za merjenje črnega ogljika in drugih ogljičnih aerosolov, imenovane aethalometri, danes stojijo v baznem taboru pod Mount Everestom, v Sahari, amazonskem pragozdu, velikih mestih, pristaniščih, na letališčih, v Pipistrelovih letalih in Googlovih avtomobilih. Njihove ugotovitve vplivajo na odločevalce in spremembe nacionalnih in globalnih politik. Podjetje želi v prihodnje ohraniti vodilno vlogo na področju in z meritvami ozaveščati o negativnih posledicah črnega ogljika.
O tem, kako so si z raziskavami uspešno ustvarili trg, na katerem še danes prevladujejo njihova dognanja, o razvoju, pomenu in povezovanju znanosti, ozaveščanju ter poslu je direktorica podjetja Aerosol Magee Scientific Mateja Forštnarič spregovorila za rubriko Leaders.
Vaše podjetje izdeluje merilne naprave za merjenje črnega ogljika, ki ste jih tudi izumili. Pred kratkim ste prejeli nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Kako ste na tem področju pometli z globalno konkurenco?
Naše podjetje je globalni nišni vodja na področju raziskav in merjenja kakovosti zraka, posebno črnega ogljika in optičnih aerosolov, kar pomeni, da razvijamo in izdelujemo instrumente. Prispevamo k znanosti na področju aerosolov in vse, kar delamo, tudi patentiramo. Za nami je na tem področju 40 let dela, raziskav, od ustanovitelja podjetja, znanstvenikov, ki so uporabljali ta instrument, do agencij za merjenje kakovosti zraka, industrije in drugih. Da smo prejeli globalno nagrado za inovacije v kategoriji mala in srednje velika podjetja, ki jo WIPO podeljuje drugič od lanskega leta (več kot 500 prijavljenih iz vsega sveta), je bila to za nas izjemna čast. Najpomembnejše pa je vprašanje, kakšne so možnosti podjetja na področju inovacij in kako uspešno je pri tem, kako uporabljati intelektualno kot ščit in meč pri svoji dejavnosti in kako to uspešno komercializira.
Ste prvi v Sloveniji in regiji Adria, ki ste prejeli to nagrado.
Drži. Ta nagrada nam je dala izjemno prepoznavnost. V segmentu merilnikov črnega ogljika, ogljičnih aerosolov, med znanstveniki in agencijami, ki merijo to, je znamka Aerosol Magee Scientific the brand name, smo zlati standard v industriji za merilnike črnega ogljika, po katerih se drugi zgledujejo. Pred tedni pa nas je tudi obiskala ekipa WIPO iz Ženeve z direktorjem Darenom Tangom.
STA
Posledično tudi zaradi vas WIPO sodeluje z državo pri pripravi strategije za zaščito intelektualne lastnine.
Tako je in to pozdravljamo. Tudi mi smo ugotovili, da smo na tem področju dobili še veliko dobrih idej, predlogov. Ni dovolj, da ima podjetje ideje, da inovira in predstavi odlične modele, izdelke, tehnologijo. Zelo pomembno je, da to tudi zaščiti. Globalna konkurenca kopiranja je izjemna. S tem se soočamo na Kitajskem, kjer je ta konkurenca izjemna. Torej, razumeti je treba, da je zaščita intelektualne lastnine del strategije in pri nas je vključena v strategijo podjetja.
Lahko našim bralcem in gledalcem na kratko pojasnite, kaj sploh je črni ogljik?
Naš ustanovitelj in lastnik dr. Anthony Hansen se je še kot mladi študent, fizik na doktorskem študiju, začel spraševati, kaj je ta črna snov. Črnega ogljika ne vidimo v zraku, ga pa opazimo kot črno snov na snegu. To so majhni trdi delci, ki jih ne vidimo s prostim očesom, nastajajo pa pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv, biomase. Ustvarjajo ga torej avtomobili, tovornjaki, avtobusi, ladijski promet, kurjenje lesa in biomase, gozdni požari, tudi industrija. Od prvotne znanstvene radovednosti so šle raziskave naprej. Znanstveniki so ugotovili, da črni ogljik vpliva na zdravje, okoli leta 2000 pa tudi na podnebne spremembe. Zato je tudi problematičen. Črni ogljik je ob ogljikovem dioksidu drugi največji onesnaževalec in povzročitelj globalnega segrevanja. Zdaj so tudi znani njegovi vplivi na zdravje: drobni delci, ki jih vdihnemo, pridejo v telo, v pljuča in po zadnjih raziskavah tudi v možgane.
Bi lahko rekli, da ste si z raziskavami pravzaprav ustvarili trg? Uspešno.
Malo sreče je včasih potrebne tudi v poslu. Naš lastnik je prinesel know-how, tehnologijo, znanje, potem ustanovil Aerosol in zgradil ekipo zaposlenih iz majhne skupine do 32 ljudi, kolikor nas je zdaj. Imamo lasten razvojni oddelek, prodajo, marketing, proizvodnjo, ki je tukaj v Ljubljani. Ledino smo orali korak za korakom. Del naše dejavnosti, ob dejstvu, da proizvajamo te instrumente, pa je tudi ozaveščanje o črnem ogljiku, ogljičnih aerosolih, vplivih na zdravje, podnebne spremembe in gospodarstvo. Torej na bruto domači proizvod, saj dela škodo, ki jo tudi že merijo.
STA
Kakšna so gospodarske posledice črnega ogljika?
Zadnje poročilo Svetovne banke pravi, da svetovno gospodarstvo na letno izgubi osem bilijonov dolarjev, kar je okoli 6,1 odstotka bruto domačega proizvoda na globalni ravni. To je povprečje, ki se razlikuje po državah. V ZDA je ta številka manjša: 1,7 odstotka, v Evropi je okoli pet odstotkov izgube, v Južni Aziji okoli 10 odstotkov. Razlog za to so bolezni, ki jih povzroča vdihavanje črnega ogljika, na primer rak, druga obolenja dihal in srčno-žilne bolezni, posledično odsotnost zaposlenih staršev z dela zaradi bolezni otrok. Kaže se vedno večja poraba javnega zdravstvenega denarja, in to so te konkretne posledice.
So morda smernice ESG ali zadnje ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije poslovna priložnost za vas?
Tematika podnebnih sprememb in vpliva na zdravje je vedno bolj pomembna. Javnost je ozaveščena in postaja vedno bolj. Vedno večji so pritiski na politiko in vse to ustvarja priložnosti. Celotno področje okoljevarstvenih meritev je oživelo, ker je prišlo na agendo politike, hkrati pa se ljudje zavedajo, kakšen je zrak. Želijo si dihati svež zrak.
Vaše podjetje je lani poslovalo bolje kot predlani in nekoliko slabše kot pred tremi leti. Kam usmerjate svoj dobiček?
Zelo veliko vlagamo v zaposlene, v izobraževanja. Smo družbeno odgovorni delodajalec. Zelo veliko vlagamo v raziskave in razvoj, skupaj s plačami 15 odstotkov, če pa izvzamemo plače, štiri odstotke prihodkov od prodaje.
Kakšna je vaša dodana vrednost na zaposlenega?
Ta je nad slovenskim povprečjem in je nekoliko pod sto tisoč evri, kar je dejansko zelo visoko. V strategiji podjetja je, da želimo biti globalni vodja v niši črnega ogljika in ogljičnih aerosolov. Seveda, če želimo to doseči, v to tudi vlagamo, vsi naši instrumenti pa imajo visoko vrednost in velike marže.
STA
Znamo v Sloveniji zaščititi svojo znanost in jo tržiti?
Slovenija se ne uvršča med najboljše na svetovnem indeksu inovativnosti, ki ga pripravlja WIPO. Letos je na 33. mestu, po dejanskem izplenu pa smo na še slabšem, 38. mestu. Zadnja leta ni nekega vidnega napredka. Za inovacije morajo biti izpolnjeni ustrezni pogoji in okolje, ki jih spodbuja, je temu naklonjeno. Nekoliko prepozno je govoriti o tem, ko se človek zaposli. Kultura inoviranja se začne že v vrtcu, šoli, na fakulteti in tako naprej. Ta miselnost, da nove ideje zaščitimo, inoviramo in to tudi komercializiramo, je pomembna. Ni namreč dovolj, da imamo inovacije, ampak je pomembna komercializacija. Sicer dobimo odlične izdelke, ki ostanejo na policah in neizkoriščeni. To potem ni izkoriščen potencial, to je zgolj začetek nekega potenciala. Za Slovenijo je tragično, da mladi znanstveniki večina znanja zaradi neprimernega okolja, financiranja, startupov in podobnega odnesejo v tujino in tam razvijajo svoje inovacije, ker je okolje ustreznejše. Tam imajo prostor, čas, razne poslovne angele, torej financiranja in vse, kar pomaga v kreativnem procesu in procesu inovacije. Potenciala za izboljšave je še veliko.
Bi vi investirali v kakšen startup?
Vsekakor. Smo zelo odprti in imamo tudi v podjetju razvito visoko kulturo izboljšav in inovacij.
