.webp){kind=icon}
Silovita neurja z močnim, uničujočim, vetrom, dežjem in točo so v minulih tednih povzročila škodo na kritični infrastrukturi kot so električne napeljave in ceste, pa v naseljih in na kmetijskih površinah, tudi gozdovih. Na terenu potekajo sanacije in ponekod že tudi ocene škode minulih neurij. Opravljajo jih tako zavarovalnice kot občine in država. Čeprav je še prezgodaj za natančne številke, večina vseh, ki smo jih kontaktirali v minulem tednu, škodo ocenjujejo v milijonih. Po informacijah poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana, je bilo v neurjih namreč prizadetih preko 150 od skupno 212 občin, nekatere celo dvakrat ali trikrat.
MORS
Županja Črne na Koroške Romana Lesjak, ki so jo v petek prizadele hudourniške poplave, nam je v telefonskem pogovoru povedala, da bo škode pri njih vsaj za nekaj milijonov. S to oceno se je za Bloomberg Adria TV strinjal tudi Šestan.
Iz podjetja Elektro Maribor, kjer pravijo, da skupne škode še nimajo, so zapisali, da na podlagi izkušenj ocenjujejo, da bo škoda v okvirjih nekaj milijonov evrov. Slovenski državni gozdovi ocenjujejo, da je bilo poškodovanih za vsaj 150 tisoč kubičnih metrov lesne mase ali več kot desetina lesne proizvodnje.
»Škoda bo zelo velika«
Slovenska država je od leta 2020 za odpravo posledic naravnih nesreč iz proračunskih rezerv namenila več kot 54 milijonov evrov, iz naslova rednih sredstev državnega proračuna pa 22 milijonov evrov. 25 milijonov je lani šlo samo na račun suše, kar je bil drugi najvišji znesek državne pomoči doslej, škoda pa je bila ocenjena na dobrih 148 milijonov evrov. Rekordni znesek je škoda po naravni nesreči dosegla po žledolomu leta 2014, ko je bila ocenjena na 430 milijonov evrov.
MORS
So pa razsežnosti, ki so jih povzročile nevihte z veliko količino dežja, točo in vetrom tokrat zelo različne. »Od streh do infrastrukture, kmetijske škode, poplavljenih objektov in podobno, tako da bo ta škoda zelo velika,« je o oblikah škode, ki jo opazujejo na terenu, povedal poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki je tudi član državne komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. »Ko seštejemo škodo na celotnih območjih Slovenije, ki so jih prizadela ta neurja, bo škoda šla v desetine oz. stotine milijonov,« je še dodal. Kljub zavedanju, da bo škoda ogromna, pa Šestan vseeno upa, da rekordne 430-milijonske škode, ki jo je povzročil žledolom leta 2014, tokrat ne bo.
Predlogi za predsednika vlade
Predsednik vlade je prejšnji teden svojim ministrom in Šestanu naložil, naj poiščejo predloge možnih rešitev za čim hitrejša izplačila pomoči in druge potrebne rešitve ob tokratnih in prihodnjih neurjih, ki pa jih po napovedih vremenoslovcev še vedno ni konec.
Ožja delovna skupina je po besedah Šestana v petek pripravila svoje predloge popravkov zakona o popravi posledic naravnih nesreč, ki bi omogočale kratkoročne rešitve - predvsem čim hitrejšo pomoč občinam pri sanaciji škod - in tudi dolgoročne rešitve. »Bojim se, da narava ne popušča in je to morda celo postala stalnica, zato bo temu treba prilagoditi tudi gradnje in sanacije,« je odgovoril Šestan na vprašanje, ali bodo finančne posledice in potreba po pomoči v prihodnje naraščale.
MORS
Sloveniji so za sanacijo škode po naravnih nesrečah na voljo tudi sredstva iz solidarnostnega sklada Evropske unije, a je eden od pogojev za izplačilo sredstev iz sklada, da skupna škoda presega 3 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda države članice.
Kako bo škoda vplivala na poslovanje zavarovalnic?
Škodo ocenjujejo tudi zavarovalnice pri svojih zavarovancih. Iz Zavarovalnice Triglav za zdaj še ne morejo govoriti o konkretnih številkah letošnje škode. Skupina Triglav, ki ima v Sloveniji 46,4 odstotni tržni delež in je tudi ena vodilna zavarovalnici v regiji Adria povprečne letne vrednosti škod ocenjuje na 23 milijonov evrov. Najvišje ocenjene vrednosti škod so pri njih zabeležili v letih 2014, 2017, 2020 in 2022.
Bojazen, da bi lahko vedno pogostejše naravne nesreče in odškodninska izplačila vplivala na cene zavarovanj je izrazil tudi Boštjan Kozole iz krškega Evrosada, ki prideluje sadje in vrtnine. Pogovor z njim o poslovnih izzivih v časih podnebnih sprememb, o finančnih posledicah naravnih nesreč na poslovanje podjetja in vlaganjih v zaščito pred točo, pozebo in v namakalne sisteme, bomo objavili jutri.
