.webp){kind=icon}
Čeprav analitiki Bloomberg Adrie ugotavljajo, da so indeksni skladi globalno hit, so v regiji Adria dokaj nezanimivi. Na Ljubljanski in Zagrebški borzi od lani kotirata le dva indeksna sklada, 7CRO in 7SLO. Primož Jagarinec, partner v družbi Equinox Paertners, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV nezanimanje pripisal nepoznavanju, je pa optimističen glede sledenja globalnim trendom.
Če globalno priljubljenost indeksnih skladov, ki kotirajo na borzi, raste, v regiji Adria ni tako. Kaj so po vašem mnenju razlogi za to, je to premajhno število delnic, nepoznavanje vlagateljev, kako obrniti ta trend?
Moje mnenje je, da gre za grozljivo finančno nepismenost vlagateljev. Kot ste omenili, omenjeni skladi v tujini galopirajo v svoji priljubljenosti, pridobivajo tržne deleže, aktivno odvzemajo tržne deleže vzajemnim skladom. V naši regiji sta zaenkrat , na voljo dva, vendar ocenjujem, da ni razlog v številu podjetij, ki so vključena v omenjene indeksne sklade. To bi pripisal precejšnji finančni nepismenosti večine vlagateljev. Kot zanimivost, vlagatelji so imeli možnost v zadnjih dveh letih investirati v omenjene sklade, bodisi v hrvaške delnice bodisi v slovenske delnice. A sredstva še vedno hranijo na bankah. Inflacija v zadnjih dveh letih je bila blizu 15 % ali pa več. Na drugi strani so omenjeni skladi realizirali 20 ali še več odstotno donosnost. Ta diskrepanca v dveh letih je ogromna. Jaz bi to pripisal nepoznavanju. Ta produkt je finančna industrija razvila v zadnjih letih in očitno vlagatelji z njim še niso najbolj seznanjeni.
Najvišji dnevni promet z omenjenima skladoma je bil med 10 in 20 tisoč evri. Kako vzpodbuditi zanimanje zanje?
Čarobne paličice nimam, tudi verjetno ne finančna industrija. Družbe za upravljanje ponujajo vzajemne sklade, ki imajo tudi kakšno prednost, vendar za pasivne dolgoročne vlagatelje bi bili ti skladi verjetno za del premoženja optimalna rešitev glede zaradi razpršitve. Drugega kot, da se izobrazijo in ugotovijo, da je to eden boljših finančnih produkt, če ne celo najboljši, kar jih je ta industrija ponudila v zadnjih letih, težko rečem.
Kakšne so sicer vaše izkušnje novega izdajatelja na Ljubljanski borzi, ste uvrščeni v indeks SBI TOP?
Lani smo začeli kotirati na Ljubljanski borzi. Z začetkom letošnjega leta so nas uvrstili v indeks SBI TOP, kar pomeni, da imamo kot Equinox v omenjenem indeksu trenutno približno pol odstotni delež. Takšna so pravila izračunavanja omenjenih deležev na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da bo nekdo, ki kupi za 10 tisoč evrov omenjenega sklada, 50 evrov investiral tudi v Equinox. Največji delež imajo seveda največja podjetja Krka, NLB in Petrol. Za – v narekovajih – neprofesionalne vlagatelje, ki želijo biti izpostavljeni slovenskim delnicam, je investicija dela finančnega premoženja v omenjeni ETF zelo na mest
Bi se morda privlačnost indeksnih skladov povečala z večjim deležem tujih podjetij v skladih, morda z njihovo večjo prisotnostjo na borzah?
Če je ETF vezan na slovenska podjetja, potem je prav, da so v skladu slovenska podjetja. Indeksnih skladov je na tisoče, torej lahko vsak investira v tisto panogo in tisto geografsko regijo, kamor želi. Ne vidim razloga, da bi bila v slovenski ETF vključena tudi tuja podjetja, takšno število delnic to je pač naša usoda. Vsi kazalci, mnenja analitikov, poslovanja podjetij izkazujejo, da je v razmerah visoke inflacije del sredstev več kot upravičeno investirati v tovrstne produkte.
- Bi po vašem mnenju indeksni skladi na področju regije Adria lahko postopoma prevzeli tržni delež vzajemnim skladom?
Če primerjamo s tujino, je trend dovolj nazoren. Se pravi, da indeksni skladi rapidno prevzemajo tržne deleže. Slabše kot je zdaj, bi bilo na Ljubljanski borzi glede teh skladov težko in mislim, da je pred njimi svetlejša prihodnost.
