Analiza BBA: Trendi v kovinski industriji, katere kovine bodo dražje?

"Verjamemo, da so dobički, vezani na cene štirih ključnih kovin, zajetih v analizi – aluminija, bakra, jekla in železa – dosegli dno in da bomo v letih 2024 in 2025 videli skromne enomestne stopnje rasti, ko si bodo cene kovin opomogle," ocenjujeta analitika Bloomberg Adria (BBA) Ilija Nešić in Marina Petrov Savić.

Do konca leta 2024 in leta 2025 bo po njunem mnenju cena bakra in aluminija rasla, voda na mlin pa je uporabnost pri zelenem prehodu in elektrifikaciji, kar krepi povpraševanje. Pozitivni signali zaradi ukrepov za spodbujanje gospodarstva prihajajo iz Kitajske, pričakovanje morebitnega pomanjkanja pa bo glavno gonilo cene omenjenih industrijskih kovin v srednjeročnem obdobju.

Pri napovedih cen železove rude in jekla po oceni analitikov vlada medvedji trend, saj so povezane z okrevanjem kitajskega nepremičninskega sektorja, zlasti pri novih razvojnih projektih, kar pa je manj verjetno.

Monetarno sproščanje bi lahko vplivalo na zaupanje potrošnikov, odnesti pa utegne tudi del presežne ponudbe. 

Celotno poročilo preberite TUKAJ.

 

Pogled nazaj

Šibko svetovno gospodarstvo, restriktivna denarna politika in počasno okrevanje Kitajske so v letih 2022 in 2023 vplivali na znižanje cene kovin. Izstopa aluminij, ki je leta 2022 edini ohranil rast, v povprečju je cena medletno zrasla za devet odstotkov. Popravek navzdol je doletel cene bakra (‒5 odstokov), jekla (‒10 odstotkov) in železove rude (‒27 odstotkov).

Padanje cen se je nadaljevalo tudi leta 2023: to velja za baker (‒4 odstotke), aluminij (‒17 odstotkov) in jeklo (‒10 odstotkov), medtem ko je železova ruda bolj ali manj stagnirala (enoodstotna rast), ugotavljata analitika BBA.

Prodaja v kovinski industriji je leta 2021 dosegla vrhunec, razcvet pa se je nadaljeval tudi leta 2022, ko so cene kovin po pandemije poskočile. Sledilo je leto 2023 in strmoglavljenje prodaje na vseh področjih, v povprečju (tehtano) za 18,4 odstotka.

Analitika Bloomberg Adria opozarjata, da nižje tržne cene kovin resno omejujejo cenovni potencial, motijo pa tudi konkurenco v industriji. Na podlagi proizvedenih količin zaznavata padce na vseh področjih: "Visoka osnova iz leta 2022 je bila medvedja usluga proizvajalcem kovin v letu 2023, zaradi česar so bile stopnje rasti še slabše."

 

Dobičkovni potencial

Padec cen kovin je zadušil dobičkonosnost. Analitika opozarjata, da je ta funkcija proizvodnih procesov in vrste proizvodnje, zato je profil dobičkonosnosti skupine različen in odvisen od področja.

LTH in Talum sta edina igralca, ki jima je uspelo obdržati maržo, medtem ko so se večjim akterjem, kot so HBIS, Valjaonica in Impol, znižale. Impolu je sicer uspelo zajahati popandemični val v dveh ključnih panogah: trgovini in maloprodaji (34 odstotkov prodaje) ter transportu (30 odstotkov prodaje).

Kljub živahnosti na trgu po pandemiji pa cene padajo, skromnejšo proizvedena količina pa prinaša tudi manjšo prodajo.

Struktura stroškov

Stroški materiala so po velikost na prvem mestu v strukturi stroškov podjetij iz panoge in v povprečju zajemajo 79 odstotkov prodaje. Na drugem mestu je strošek zaposlenih, ki v povprečju obsega desetino prodaje.

Stroški materiala, izražen kot odstotek v prodaji, v povprečju naraščajo (kaže se trend), vrhunec pa so dosegli leta 2023, ko se je rast cen primarnih kovin začela umirjati. Leta 2023 so cene znatno padle, kar podpira marže, vendar omejuje proizvodnjo, vpliva pa tudi na presežno ponudbo.

Analitika pojasnjujeta, da način nabave v veliki meri narekuje donosnost. Nekateri proizvajalci, kot je Impol, upravljajo lastne livarne, da bi omejili stroške, medtem ko so drugi, kot je Talum, spremenili strategijo in prešli s primarne proizvodnje aluminija na sekundarnega, saj je bil strošek previsok.

Nekatere družbe, kot je Aluminij Industries, kupujejo na prostem trgu (od velikih igralcev, kot sta Glencore in Duferco), zaradi česar so prepuščene tržnim gibanjem, kar pa zavira konkurenčnost.

Bilančno stanje

Splošna težava v panogi je presežna ponudba, kar se kaže v podaljševanju inventarnih dni, zlasti v letu 2023. Kljub temu družbe iz dejavnosti ohranjajo razmeroma uravnotežene številke neto obratnega kapitala s pravočasno izterjavo terjatev.

Analitika BBA opažata, da je kljub nestanovitnemu dogajanju v industriji dobro upravljanje obratnega kapitala omogočilo ugodne ravni zadolženosti. Povprečni ponderirani neto dolg glede na dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA) je 1,1-kratnik v letu 2023.

Ugotavljata, da je bil na splošno dolg kolektivni izziv industrije. Nekateri igralci  v panogi, kot sta HBIS in Arcerolmittal, pa so se resno prestrukturirali, da bi rešili to pereče vprašanje.

Ozko grlo presežne ponudbe še ni rešeno, zato so podjetja pri naložbah previdna. Kapitalske naložbe so se leta 2022, na vrhuncu rasti cen kovin, upočasnile in se ponovno okrepile, ko so se cene stabilizirale. Delež kapitalskih naložb v prodaji je v letu 2023 narasel za 1,4 odstotne točke, kar si je po mnenju analitičnega dvojca mogoče razlagati kot optimističen signal v zvezi z odpravo presežne ponudbe.

"Naša ocena je še, da podjetja distribuirajo presežna sredstva, ki so jih zbrala v obdobju konjunkture, skozi katero je šla industrija v letih 2021–2022," skleneta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar