Pristojni odbor Evropskega parlamenta je danes sprejel Evropski Akt o kritičnih surovinah, ki naj bi evropski industriji zagotovil oskrbo s kritičnimi surovinami ter zmanjšal odvisnost EU od uvoza iz ene same države. Akt je del tako imenovanega evropskega zelenega dogovora za prehod Evrope na ogljično nevtralno družbo.
Namen novega zakona, ki ga je Evropska komisija objavila marca, je zmanjšati odvisnost bloka od Kitajske pri kovinah, kot so redke zemlje, ki so potrebne za izdelavo čistih tehnoloških izdelkov, kot so električni avtomobili in vetrne turbine.
"Litij, kobalt in nikelj se uporabljajo v proizvodnji baterij; galij se uporablja v sončnih panelih; bor se uporablja pri tehnologijah vetrne energije; titan in volfram se uporabljata v vesoljskem in obrambnem sektorju," so v pojasnilu ob predstavitvi zakona zapisali pri Evropski komisiji.
Preberi še
Baterije: EU bo odvisnost od redkih zemelj reševala z recikliranjem
V Bruslju sprejeli uredbo, ki bo urejala celoten življenjski cikel baterij.
10.07.2023
Ford z indonezijsko naložbo odločno v tekmo za redke surovine
Ford za zagotavljanje električne prihodnosti vstopa v indonezijski projekt pridobivanja niklja.
31.03.2023
Si je Evropa z največjim nahajališčem redkih kovin zagotovila samozadostnost?
Kaj bodo kopali na največjem najdišču redkih zemelj v Evropi; kaj to pomeni za geopolitična razmerja?
07.02.2023
Cena zelenega prehoda
Za uresničevanje zastavljenih ciljev razogljičenja so potrebne na tisoče milijard, ki jih je treba smiselno in pametno vlagati.
29.11.2023
Noben tuji dobavitelj ne bi smel zagotoviti več kot 65 odstotkov katere koli strateške surovine
V besedilu predpisa so določeni cilji, da bo Evropa do leta 2030 doma pridobila 10 odstotkov in predelala 40 odstotkov svoje letne porabe ključnih mineralov. Prav tako si bo EU prizadevala do istega leta reciklirati 25 odstotkov ključnih surovin, ki se znajdejo v njenih odpadkih.
Cilj je tudi, da noben tuji dobavitelj ne bi smel zagotoviti več kot 65 odstotkov katere koli strateške surovine, kot so litij, kobalt, baker ali titan, "pri čemer pa je treba posebej upoštevati države, s katerimi je Unija sklenila strateško partnerstvo, sporazum o prosti trgovini ali druge oblike sodelovanja na področju surovin," piše v Evropskem Aktu o kritičnih surovinah. Tega mora sedaj sprejeti plenarna seja evropskega parlamenta in nato še Svet EU, ki zastopa 27 držav članic Unije.
Predstavniki industrije po navedbah časopisa Euractiv opozarjajo, da ciljev ne bo mogoče doseči brez širših pogojev, ki jih podjetja potrebujejo za te naložbe. Opozorili so predvsem na previsoke cene energije in zahtevno regulacijo.
Zaradi visokih stroškov energije in zahtevnejših postopkov pridobivanja dovoljenj je evropska industrija nekonkurenčna
"Zakon o kritičnih surovinah je pomemben prvi korak k reševanju grozečega izziva oskrbe Evrope s kovinami," je za Euractiv dejal Evangelos Mytilineos, predsednik trgovinskega združenja Eurometaux. "Zdaj mora biti to začetek veliko večje spremembe politike, ki bo resnično spodbudila naložbe EU," je dejal.
Zaradi visokih stroškov energije in zahtevnejših postopkov pridobivanja dovoljenj je evropska industrija, odvisna od predelave surovin, manj konkurenčna v primerjavi s Kitajsko in ZDA.
Pri Evropski komisiji navajajo statistične podatke, ki kažejo na nevarno odvisnost Evrope od zunanjih dobaviteljev strateških surovin: 63 odstotkov kobalta na svetovni ravni se pridobiva v Demokratični republiki Kongo, 97 odstotkov dobave magnezija v EU izvira iz Kitajske, 100 odstotkov redkih zemelj, ki se uporabljajo za trajne magnete, se rafinira na Kitajskem in 98 odstotkov oskrbe EU z boratom zagotavlja Turčija.
.webp){kind=icon}
