Analiza BBA: Kako razogljičenje vpliva na dobičkonosnost podjetij

Razogljičenje lahko pomembno vpliva na poslovanje podjetij, prepletajo se tako neposredni kot posredni vplivi izpustov. Zmanjševanje onesnaževanja po panogah pozorno spremljajo tudi vlagatelji. V regiji je Cinkarna Celje primer podjetja, ki je zaslužilo s prodajo odvečnih kuponov in je maržo EBITDA povečalo za 0,1 odstotne točke. A vpliv je lahko veliko večji, kar najbolje dokazuje primer hrvaškega podjetja Nexe, pri katerem se je zaradi povečanja izpustov ogljikovega dioksida znižala marža EBITDA za kar pet odstotnih točk.

Celotno poročilo analitikov je dostopno na spletni strani Bloomberg Adria Insight.

Kako deluje evropski sistem za trgovanje z izpusti?

Sistem EU za trgovanje z izpusti (EU ETS) je največji svetovni sistem po tržni vrednosti, saj obsega približno 87 odstotkov vseh trgovalnih pravic ogljika v letu 2023. Za katere panoge velja obvezna ureditev nakupa kuponov za izpuste toplogrednih plinov? Pod to uredbo spadajo elektroenergetska in energetsko intenzivna industrija ter letalski in pomorski promet oziroma približno 10 tisoč podjetij, ki v EU izpuščajo ogljikov dioksid, dušikove okside in perfluoroogljikovodike.

Emisijski dobropis oziroma kupon pomeni pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali enakovrednega toplogrednega plina. V EU ETS je število emisijskih dobropisov omejeno. Približno 43 odstotkov emisijskih kuponov je onesnaževalcem brezplačno dodeljenih, kar je določeno z merilom uspešnosti, ki temelji na povprečni uspešnosti 10 odstotkov najboljših podjetij v vsakem sektorju, tveganju selitve ogljikovega dioksida in zgodovinski ravni dejavnosti posameznega podjetja.

Podjetja, ki izpolnjujejo merila za zmanjšanje onesnaževanja, prejmejo dovolj kuponov za pokritje svojih izpustov. Tista, ki svojih ciljev ne dosegajo v zadostni meri, prejmejo manj kuponov, kot jih potrebujejo. Za izpolnitev meril za razogljičenje imajo tri možnosti:

zmanjšanje izpustov

nakup kuponov na trgu 

kombinacijo obojega

 

Kako podjetja merijo intenzivnost izpustov

Obstajajo trije sklopi meril oziroma obsegov (po protokolu o toplogrednih plinih), s katerimi podjetja ocenjujejo intenzivnost izpustov toplogrednih plinov. Prvi se nanaša na neposredne vplive delovanja podjetja na okolje, kot je izpust plinov iz voznega parka. Drugi obsega posreden vpliv na podjetje, kot je nakup energije iz fosilnih goriv. Tretja je najtežje merljiva, in sicer vključuje vpliv, ki ga podjetje ne more nadzorovati, na primer onesnaževanje letal med službenimi potovanji.

Cinkarna Celje z najvišjimi izpusti

V slovenskem indeksu blue chipov SBI TOP Cinkarna Celje prednjači po onesnaženosti zaradi izpustov toplogrednih plinov pri proizvodnji pigmenta titanovega dioksida. Sicer pa se onesnaženost Cinkarne zaradi naložb v posodobitev kalcinarne in izpustov žvepla relativno zmanjšuje. Medtem ko nekatera druga podjetja iz indeksov hrvaških blue chipov CROBEX 10 in SBI TOP niso obremenjena z regulatorno obveznostjo emisijskih kuponov, je Cinkarna Celje neto prejemnica emisijskih kuponov.

Podjetje je imelo v zadnjih letih pozitivno bilanco med številom brezplačno dobljenih in oddanih na Agencijo RS za okolje. V letu 2021 je del presežnih emisijskih kuponov prodalo na platformi EU ETS, zaradi česar se na koncu povečala marža EBITDA za 0,16 odstotne točke na 26 odstotkov. Cinkarna Celje v letih 2022 in 2023 ni posegla v portfelj emisijskih kuponov.

Med podjetji, vključenimi v hrvaški indeks CROBEX 10, prednjači Atlantska plovidba z intenzivnostjo izpustov ogljikovega dioksida na milijon evrov prihodkov. To ni presenetljivo, saj so ladjarji večinoma odvisni od fosilnih goriv. Z vključitvijo tako imenovanih pralnikov plinov na ladjah, ki zmanjšujejo izpuste škodljivih plinov v ozračje, analitiki Bloomberg Adria pričakujejo zmanjšanje te intenzivnosti, kot je bila vidna v 2022. Takrat se je intenzivnost izpustov toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za sedem odstotnih točk.

Iz analize podjetij, ki ne kotirajo na borzah, vendar zanje veljajo evropski predpisi za emisijske kupone, izstopa hrvaško podjetje Nexe, ki med drugim proizvaja cement. V letu 2022 je moral Nexe zaradi presežnih izpustov škodljivih plinov za emisijske kupone odšteti 10 milijonov evrov, zaradi česar se mu je znižala marža EBITDA za pet odstotnih točk – s 25 na 20 odstotkov. V primerjavi z letom 2021 je to 21 odstotkov več stroškov emisijskih kuponov zaradi višjih tržnih cen in večje proizvodnje klinkerja (več izpuščenih plinov). Nexe se je v svoji strategiji zavezal k podnebni nevtralnosti do leta 2030, za kar je pripravljen odšteti 400 milijonov evrov.

V okviru Net Zero je v EU načrt do leta 2050 doseči neto nič izpustov toplogrednih plinov. Med letoma 2011 in 2021 so se letne emisije ogljikovega dioksida v povprečju zmanjšale za 67.000 ton na leto, kar ni dovolj za doseganje cilja ničelnih izpustov. Za dosego tega bi bilo treba zmanjšati izpušne pline za približno 120 tisoč ton letno, za kar je poleg regulacije potrebna krepitev zelenih naložb.

Po Bloombergovem modelu so podjetja v indeksu CROBEX 10 v povprečju izpolnjevala tri od 16 meril za doseganje podnebne nevtralnosti (najpogosteje so poročala o Scope 1 in 2 ter podnebni politiki), medtem ko so imela podjetja v SBI TOP nekoliko boljše razmerje pri štirih od 16 meril (najpogosteje Scope 1 in 2, Scope 3 ter glede na posamezna podjetja cilje vezane na obnovljive vire in scenarij Net Zero).

Cinkarna Celje še daleč od podnebne nevtralnosti

Cinkarna Celje glede na trenutno izvajane podnebne politike izpolnjujejo le dve od 16 meril (prijavljajo Scope 1 in 2 ter imajo izvedeno podnebno politiko) in so precej daleč od cilja popolne podnebne nevtralnosti. Analitiki poudarjajo, da deluje v veliko bolj onesnaženi industriji, kar pomeni, da bo treba oblikovati vrsto novih tehnologij za nadaljnje zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida.

Bloomberg Adria

Na drugi strani je pozitiven primer Ericssonov Nikola Tesla, ki izpolnjuje sedem od 16 meril in je na dobri poti, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Poleg poročanja o obsegu 1 in 2 ERNT uporablja tudi obseg 3 in zagotavlja natančne cilje, povezane s scenarijem Net Zero.

Bloomberg Adria

Cene emisijskih kuponov bodo v prihodnosti še višje

Več razlogov je, zakaj analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da se bodo cene kuponov dvignile na višje ravni, kot so trenutno, in povečale stroške podjetjem. Kot prvo omenjajo zagon gospodarstva zlasti v Nemčiji. To bo povzročilo rast izpustov zaradi večanja aktivnosti industrijskega sektorja in povečane uporabe fosilnih goriv. Ob tem se število kuponov, ki jih dodeljuje EU, iz leta v leto zmanjšuje. Do leta 2030 se število kuponov zmanjšalo za 20 odstotkov glede na leto 2023.

Storitveni sektor izpušča najmanj ogljikovega dioksida in ekvivalentov. Ker se gospodarstvo EU pomika proti storitvenemu modelu, to pomeni manjše izpuste toplogrednih plinov, kar bi lahko posledično privedlo do nižjih cen ogljičnih kuponov v prihodnosti. V okviru sistema EU ETS deluje še Rezerva za stabilnost trga (Market stability reserves  ‒ MSR). Njen namen je preprečiti, da bi trg ogljika v EU imel velik presežek kuponov. Če skupno število kuponov preseže zgornjo mejo ogljikovega dioksida in ekvivalentov, Rezerva za stabilnost trga umakne število pravic. Trenutni znesek kuponov se bo do avgusta 2024 zmanjšal za približno 19 odstotkov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar