Trg emisijskih kuponov, ki podjetjem dovoljujejo izpuste ogljikovega dioksida v ozračje, je zadnje mesece izrazito medvedji, cene pa že nekaj časa upadajo. Če je en kupon, s katerim podjetje plača odpustek za izpust ene tone ogljikovega dioksida stal 100 evrov, se zdaj cena giblje pod 70 evri.
Razlogi za upad cen so padec povpraševanja v evropskem energetskem sektorju, rast proizvodnje energije iz obnovljivih virov, velike zaloge plina, za zdaj razmeroma toplo vreme in manjše povpraševanje po ogrevanju, naštevajo v Belektronu, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskmi kuponi in je v lasti enega najbogatejših Slovencev Boštjana Bandlja. "Tako volatilnost kot obseg trgovanja sta ostala skromna v primerjavi z iztekajočimi opcijami ob koncu leta," pojasnjujejo v Belektronu.
Cena ogljika v okviru sistema EU za trgovanje z izpusti je nizka tudi zaradi slabših gospodarskih obetov. Vse več trgovcev in analitikov pa pričakuje, da bodo cene pozimi postopoma naraščale, pojasnjujejo v S&P Global. "Cene kuponov se bodo zviševale zaradi povečanega ogrevanja v prihodnjih mesecih," so zapisali analitiki. Pričakujejo, da se bodo to zimsko sezono gibale med 80 in 90 evrov za tono izpustov.
Preberi še
Hladno vreme draži emisijske kupone: Lahko dosežejo sto evrov?
Hladnejše vreme ne povečuje le porabe energentov, nižje temperature potiskajo navzgor tudi cene emisijskih kuponov.
01.02.2023
Konec brezplačnega onesnaževanja okolja z ogljikovim dioksidom
Odbor za okolje Evropskega parlamenta je odločil, da po letu 2030 izpusti ogljikovega dioksida v okolje ne bodo več brezplačni.
19.05.2022
Ker pa je EU usmerjena v zmanjševanje izpustov in tudi razpoložljivih kuponov, se bodo cene kuponov v prihodnjih letih precej dvignile, opozarjajo analitiki. EU bo prihodnje leto predstavila ambicioznejše cilje na področju zmanjševanja izpustov do leta 2040, ki bodo določili tudi, koliko kuponov bo še na voljo za največje onesnaževalce. Če bi do leta 2040 količino kuponov zmanjšali za 90 odstotkov, kakor je nakazal novi evropski podnebni komisar Wopke Hoekstra, bi lahko cene kuponov do takrat poskočile za 400 odstotkov, napovedujejo analitiki Londonske borze LSEG. Do leta 2030, ko naj bi izpuste zmanjšali za 55 odstotkov, naj bi cene po napovedih do konca desetletja narasle na 160 evrov.
"Devetdesetodstotni cilj EU glede razogljičenja – če bo dosežen – bo pomenil skoraj popolno razogljičenje v energetiki, proizvodnji, prometu in gradbeni industriji, kar bo ustvarilo sistem trgovanja z emisijami, ki se bo verjetno zelo razlikoval od sedanjega," je ocenila Paula VanLaningham, direktorica LSEG Carbon Research.
Največ za kupone odšteje Teš
V Sloveniji je v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi vključenih več kot 50 družb. Največ jih vsako leto porabi Termoelektrarna Šoštanj (Teš). Ta je s proizvodnjo električne in toplotne energije v letu 2022 v zrak izpustila 2.662.097 ton ogljikovega dioksida, kar je sicer 712.943 ton manj kot leto prej.
Za poravnavo dajatve je imela lani na razpolago na razpolago 14.295 brezplačnih kuponov za dejavnost proizvodnje toplotne energije, razliko v višini 2.647.802 emisijskih kuponov pa si je TEŠ zagotovil z nakupom pri Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), navajajo v letnem poročilu.
V letu 2021 so za kupone namenili 91 milijonov evrov, leto pred tem 69 milijonov evrov. Lani je ta strošek, kot razkriva poslovno poročilo, dosegel 102 milijona evrov. Kaj načrtujejo za letos, nam v družbi niso odgovorili.
Stroški emisijskih kuponov najbolj bremenijo energetsko intenzivna podjetja in proizvajalce elektrike, ki uporabljajo fosilna goriva. Približno polovica skupne kvote kuponov je podjetjem dodeljena brezplačno, druga polovica pa se proda na avkcijah med letom.
V Energetiki Ljubljana so za Bloomberg Adria pojasnili, da emisijski kuponi pomenijo velik strošek podjetja. "V letu 2022 smo zanje odšteli dobrih 32 milijonov evrov," so navedli. Zaradi padca cen bodo stroški iz tega naslova letos predvidoma nižji, trenutna ocena je 28,6 milijona evrov.
Družba sicer nadaljuje postopek za razogljičenje proizvodnih virov, v okviru katerega bodo postavili objekt za energijsko izrabo goriva iz komunalnih odpadkov, povečanjem rabe lesne biomase, postavitvijo sončnih elektrarn na površinah in objektih Mestne občine Ljubljana, z energetsko izrabo Ljubljanice, kot tudi s postavitvijo vodikove polnilnice in velike toplotne črpalke.
Vlaganje v razogljičenje
Med večjimi porabniki je tudi družba SIJ Acroni, ki jih porabi sicer precej manj kot Teš in Energetika Ljubljana. V skupini SIJ, v kateri je v trgovalni sistem vključena tudi družba SIJ Metal Ravne, so za Bloomberg Adria pojasnili, da se število brezplačno dodeljenih kuponov vsako trgovalno obdobje znižuje. Kot je razvidno iz poslovnih poročil, so stroški emisijskih kuponov lani dosegli 2,4 milijona, leto pred tem pa 2,9 milijona evrov.
"Tudi letos ostajajo cene relativno visoke, čeprav v zadnjih mesecih malce nižje od vrhov v preteklem letu. Emisijske kupone v skladu s poslovno politiko Skupine SIJ kupujemo premišljeno in postopoma z upoštevanjem razmer na trgovalni platformi za emisijske kupone CTE in drugih poslovnih razmer," so dodali.
V skupini se usmerjajo v razogljičenje. Do leta 2030 bodo po prvih ocenah za trajnostne naložbe in hkrati naložbe v povečanje učinkovitosti namenili približno 70 milijonov evrov. Najpomembnejše predvidene naložbe so posodobitve peči in gorilniške tehnike, nadomeščanje zemeljskega plina z električno energijo, zamenjava zemeljskega plina z vodikom, izkoriščanje odvečne toplote, uporaba biomase in optimiziranje proizvodnje z naprednimi informacijskimi orodji.
"Do leta 2030 bomo v primerjavi z letom 2020 svoje specifične emisije, ki izvirajo iz proizvodnje jekla, zmanjšali za 51 odstotkov," še dodajajo.
.webp){kind=icon}
