.webp){kind=icon}
Investitorji "kaznujejo" slabo fiskalno disciplino z višjim pričakovanim donosom na državne obveznice, kar je mogoče razumeti kot napako politike. No, kaj pa če na donos vpliva nekaj, na kar nimate vpliva? Prav to se je zgodilo konec februarja 2022, ko je Poljska zaradi svoje geografske bližine z Rusijo in Ukrajino "zaslužila" višji donos zaradi večjega tveganja.
Primer Poljske - pozitiven odziv na zamenjavo vlade
Zgodovinsko gledano je bil zaradi višjega kreditnega ratinga in močnejšega gospodarstva donos na poljsko obveznico nižji kot na hrvaško obveznico. Poleg omenjenega geopolitičnega dejavnika je dodatni vpliv na višjo donosnost imela takratna poljska vlada, ki je šla v spopad z Evropsko komisijo in tako ostala brez dostopa do 60 milijard evrov iz evropskih skladov.
Ko smo že pri Poljski, na grafu primerjave donosov obveznic Poljske glede na nemške obveznice vidimo spremembo smeri glede na nedavni pozitivni vpliv politike. Namreč, s spremembo vlade inestitorji pričakujejo vrnitev Poljske pod krilo EU in to so nagradili z zmanjšanjem razlike donosnosti glede na osnovo (angleško benchmark) - donos nemške obveznice.
Primerjava s Hrvaško
V skladu z gibanjem donosnosti se giblje tudi cena zaščite za neplačilo obresti oziroma kuponov, tako imenovanih CDS-jev. Zanimivo je, da ima Hrvaška dražjo premijo zavarovanja kot Poljska, čeprav ima nižjo razliko (angleško spread) glede na benchmark. To lahko pripišemo nelikvidnosti trga in obsegu samih obveznic glede na to, da je Poljska veliko večja država.
Eden od najboljših primerov vpliva geostrateških in geopolitičnih opredelitev je vstop Hrvaške v evro območje in schengenski prostor. Donos na obveznice ni padel, ko se je Hrvaška uradno pridružila tema dvema skupinama držav, ampak takrat, ko so investitorji ugotovili, da se bo to zgodilo in ta dogodek vključili v ceno (angleško price-in). Potem ko so poslanci Evropskega parlamenta sredi 2022 potrdili vstop Hrvaške v evro območje, je razlika (spread) padla, kar je odražalo nižjo raven tveganja zaradi percepcije, da bo izginilo valutno tveganje, ter da bo lahko ECB v prihodnosti kupovala hrvaške obveznice. Še eden ključen padec spreada se je zgodil, ko je bil potrjen in izglasovan vstop v schengenski prostor, kar je dodatna potrditev, kako lahko geopolitika vpliva na donos.
Dvig zahtevanih donosov na Portugalskem
Spomniti velja tudi na nasprotni primer, ko se je spread povečal – to se je zgodilo ob nedavnem odstopu premierja Portugalske zaradi korupcijskih afer. Trg se je odzval zaradi prihodnjih negotovih predčasnih volitev.
Zakaj sploh omenjamo Portugalsko in Poljsko? Zaradi podobnih fiskalnih razmer, periferije EU in podobnega kreditnega ratinga – to so skupne lastnosti s Hrvaško. Torej, tudi donosi na obveznice bi se morali gibati v podobni smeri. Kot vidimo, pa lahko poleg razmer v gospodarstvu tudi nekateri nepredvideni dogodki spremenijo videz tveganosti države s strani investitorjev.
Glede na to, da živimo v obdobju nenehnih geopolitičnih pretresov, pričakujem, da bomo v prihodnjih mesecih videli okrepljeno nihajnost državnih obveznic, a s trendom proti nižjim donosom, če inflacija ne preseneti z vzponom.
Prevedel Urban Červek
