Model, po katerem trgovske verige danes upravljajo nepremičnine in vlagajo v svojo maloprodajno mrežo, se je v primerjavi z obdobjem pred 10 leti bistveno spremenil. Strategija intenzivnega nakupa nepremičnin s širitvijo prodajne mreže je zastarela, saj so se širitve pogosto financirale z bančnimi posojili, kar je dodatno vplivalo na precejšno zadolženost podjetij. Nekdanja skupina Agrokor (danes Fortenova Group, lastnica Konzuma in Mercatorja) je najboljši primer tega modela v regiji.
Ta strategija vlaganja v nepremičnine je bila sprejemljiva v času nizkih cen nepremičnin, danes, ko pa te dosegajo rekorde, pa jih trgovci raje najemajo. Tako imenovani koncept "sale and lease back" (prodajni in povratni najem) je postal vse bolj priljubljen zaradi pozitivnega vpliva, ki ga ima na denarni tok podjetja. Tega lahko nato uporabi za nove poslovne priložnosti in širitev poslovanja ali pa za zmanjšanje bilančne zadolženosti. Ta koncept še posebej koristi tradicionalnim trgovcem, ki upravljajo praviloma velika osnovna sredstva.
V nekaterih primerih se prostori, ki so jih prej uporabljali le trgovci na drobno, zdaj spreminjajo v manjše maloprodajne nakupovalne parke, namenjene več najemnikom. To pomeni, da trgovci zdaj najemajo manjše prostore, kar ima več pozitivnih učinkov za podjetja: svež denarni tok od prodaje sredstev, nižje stroške na prodajno enoto (zaradi manjše velikosti) in možnost večje prodaje.
Preberi še
Poslovne nepremičnine še dražje, lokali na letni ravni za 16 odstotkov
Tako kot pri stanovanjih se je bistveno zmanjšal tudi promet s poslovnimi nepremičninami, kjer so cene močno zrasle.
29.12.2023
Ne zgolj najem, ampak celovita storitev skladiščenja
Ponudba skladišč ne zadovoljuje potreb na trgu. V zadnji letih se je povpraševanje močno povečalo, ponudba, predvsem za najem, pa temu ne sledi.
11.12.2023
Konzum odprl prvo pametno trgovino: Blagajničarjev ni, je pa 150 kamer
V novi trgovini je na voljo 1700 artiklov.
20.09.2023
To najbolje vidimo na primeru podjetja Delhaize v Srbiji in Mercatorja v Sloveniji. Delhaize je leta 2022 prodal prostore svojega hipermarketa Tempo Ada, a je kljub temu nadaljeval z maloprodajo na isti lokaciji, le v manjšem formatu. Mercator je v Sloveniji s podobno prakso začel leta 2021, ko je prodal in nato oddal 22 maloprodajnih mest. Slovenski trgovec je prav tako napovedal prodajo zemljišč investitorjem, ki bodo v sodelovanju z njimi gradili nepremičnine, ki jih bodo nato vzeli v najem.
Podobne strategije lahko opazimo tudi v telekomunikacijski industriji. Danes telekomunikacijski operaterji prodajajo infrastrukturo mobilnega omrežja, da bi pridobili sveža sredstva za nadaljnji razvoj svoje osnovne dejavnosti, medtem ko še naprej uporabljajo infrastrukturo v najemu.
Vstop velikih tradicionalnih trgovcev iz tujine je običajno potekal prek nakupov ali privatizacij državnih podjetij. Povsem drugačno strategijo vstopa pa so ubrali tuji diskonti, kot sta Lidl in Hofer, ki vstopata s tako imenovanimi greenfield investicijami. V ozadju takšnih odločitev sta potreba po obvladovanju celotnega poslovanja in zagotavljanje večje neodvisnosti vodenja poslovanja.
Lidl ekspanzivno odpira več trgovin hkrati, da bi izkoristil učinke ekonomije obsega, ki temelji na njihovi uveljavljeni politiki centraliziranega naročanja za več trgov hkrati. Posledica takšne poslovne politike so nižji vhodni stroški, kar podjetju omogoča poslovanje s konkurenčnimi cenami. Pri podjetjih, kot sta Lidl in Hofer, je večina osnovnih sredstev v njihovi lasti, pri klasičnih trgovcih pa okoli le 70 do 80 odstotkov, z možnostjo nadaljnjega zmanjšanja.
