Regionalno

TOP 30: Podjetja, ki so zbrala največ kapitala v regiji

Avtor: Marja Milič

14. julij 2022, 06:00

Regionalni zmagovalec je hrvaški Rimac z 830 milijoni evrov zbranega kapitala

Trideseterica na lestvici je skupaj v zadnjih petih letih zbrala 1,8 milijarde evrov kapitala

Šest podjetij je prejelo več kot sto milijonov evrov kapitala, devet od deset do 52 milijonov

TOP 30: Podjetja, ki so zbrala največ kapitala v regiji

Bloomberg Mercury

Marja Milič Odgovorna urednica digitalnega uredništva v Sloveniji

@marjamilic

Poiskali smo največje investicije skladov tveganega in zasebnega kapitala, ki so pridobili manjšinske lastniške deleže v startup in scaleup podjetjih iz regije Adria v zadnjih petih letih. S tem smo prvič na območju regije sestavili lestvico TOP Adria kapitalskih magnetov, kot smo poimenovali družbe, ki so jih zagnali ustanovitelji iz držav regije. Poimenovanje magneti so si zaslužili, ker so s svojimi idejami, produkti in storitvami ter poslovno vizijo pritegnili kapital najbolj zahtevnih investitorjev s celega sveta.

Na seznam se je uvrstilo 30 startupov in scaleupov iz regije, ki so v zadnjih petih letih zbrali več kot 1,8 milijarde evrov kapitala. Naj v uvodu poudarimo, da smo vse zneske, ki so jih podjetja prejela v ameriških dolarjih ali britanskih funtih, preračunali po srednjem tečaju ECB na dan naznanitve investicije.

Z naskokom največ lastniškega kapitala je pritegnil Rimac Group, hrvaški proizvajalec električnih vozil in razvijalec ta hip ene od najnaprednejših tehnologij za elektrifikacijo mobilnosti na svetu. Podjetje je v zadnjih petih letih zbralo skupno 830 milijonov evrov. Garažno podjetje, ki ga je leta 2009 ustanovil Mate Rimac, je največjo kapitalsko injekcijo doslej prejelo maja letos, ko je zbralo 500 milijonov evrov. Glavna investitorja v zadnji rundi financiranja sta bila investicijska banka Goldman Sachs in največji sklad tveganega kapitala na svetu Softbank Vison Fund. Med investitorji so tudi drugi proizvajalci avtomobilov, na primer Hyundai Motor Company in Porsche.

Z večstomilijonskim "zaostankom" Rimcu sledi globalni ponudnik večkanalne komunikacijske tehnologije Infobip, ki je v zadnjih petih letih glede na javne objave družbe zbral 300 milijonov evrov lastniškega kapitala od družbe zasebnega kapitala One Equity Partners, ki je izšla iz nedrja največje svetovne investicijske banke, ameriške JP Morgan Chase. Čeprav je danes sedež Infobipa formalno registriran v Združenem kraljestvu, znanje, korenine in ustanovitelji podjetja - Izabel Jelenić, Roberto Kutić, Silvio Kutić -, prihajajo iz Hrvaške, kjer je v istrskem Vodnjanu tudi dejanski sedež družbe. Lani je Infobip ob svetovalni podpori ameriške investicijske banke Morgan Stanley uspešno pridobil tudi 500 milijonov dolarjev dolžniškega financiranja, ki so mu ga zagotovili skladi v upravljanju ameriških družb Ares Management Corporation in Blackrock, ki sodita v elito globalnega upravljanja premoženja. Na ta način si je istrsko podjetje zagotovilo financiranje pospešene rasti, ki jo dosega tudi s prevzemi, saj so zgolj lani prevzeli tri podjetja. Ob tovrstnem tempu ni več nobena skrivnost, da je naslednji strateški mejnik uspešna prva izdaja delnic (IPO) na ameriškem kapitalskem trgu. "To je ena naših glavnih prioritet in logičen korak v smeri pridobitve kapitala za nadaljnjo rast," je za Bloomberg komentiral prvi mož podjetja Silvio Kutić.

Po znesku zmagovalci Hrvati, po številu Slovenci

Na lestvici TOP 30 Adria magnetov je vsega skupaj devet hrvaških družb, ki so v zadnjih petih letih skupaj zbrale 1,3 milijarde evrov od 1,8 milijarde v celotni regiji. Največ kapitala sta, kot že omenjeno, zbrali družbi Rimac in Infobip, in sicer skupaj 1,13 milijarde evrov, kar je dve tretjini celotnega zbranega zneska na lestvici TOP 30.  

Srbi lahko svojega najbolj uspešnega predstavnika najdejo na visokem tretjem mestu, kjer se z investicijo v višini 124 milijonov evrov nahaja hitro rastoče podjetje za razvoj tehnologij in tehnološko svetovanje HTEC Group. Ta ima sedež v Silicijevi dolini, ustanovljeno pa je bilo v Srbiji leta 2008. Sicer je na lestvici pet družb, ki imajo sedež v Srbiji oziroma imajo srbske ustanovitelje.  

Zanimiva je tudi zgodba visokotehnološkega mednarodnega podjetja za zaščito in shranjevanje podatkov v oblaku HYCU, ki se s 123 milijoni evrov zbranega lastniškega kapitala nahaja na četrtem mestu. Pri tem podjetju bi se lahko vnel "regionalni spor" med uredništvi Bloomberg Adria, če bi ga želeli uvrstiti v eno od držav regije. Podjetje, rojeno v Sloveniji in registrirano v ZDA, je nastalo kot t. i. spin-off oziroma odcepljeno podjetje srbskega podjetja Comtrade. Ena od dveh ključnih oseb in soustanovitelj podjetja je Makedonec Goran Garevski, ki živi in dela v Sloveniji. Podjetje je junija letos zbralo 53 milijonov dolarjev svežega kapitala.

Makedonci na lestvici TOP 30 nimajo drugih predstavnikov. Največ kapitala je sicer v zadnjih petih letih zbrala družba Cytrox Software, ki se ukvarja s kibernetsko varnostjo, in sicer 1,8 milijona evrov. Enako velja tudi za podjetja z območja Bosne in Hercegovine, kjer je največjo investicijo, in sicer v višini 1,6 milijona evrov, prejela družba Rolla, ki razvija digitalno platformo za telesno kondicijo in zdravje.

S 109 milijoni evrov je na petem mestu podjetje Cognism, tehnološka platforma za avtomatizacijo marketinga in pospeševanje prodaje. Podjetje je sicer registrirano v Združenem kraljestvu, a je med ustanovitelji tudi zadrski programer Stjepan Buljat. Družba je januarja letos prestopila v t. i. scale-up elito regije Adria s 64 milijonov funtov težko serijo financiranja C.

Na šestem mestu je s 108,3 milijona evrov zbranega kapitala podjetje, ki bi ga lahko uvrstili med slovenska, čeprav ima uradno sedež v Združenem kraljestvu – Kraftpal. Za razliko od večine prej omenjenih podjetij, ki večinoma delujejo v panogi informacijske tehnologije, to proizvaja palete iz valovitega kartona. Ustanovitelj je Mariborčan Gregor Brajović, podjetje pa ima v Sloveniji tudi oddelek za raziskave in razvoj ter skladišče. Na lestvici je sicer kar 12 slovenskih podjetij. Štiri od njih so bolj pri repu lestvice, čeprav je ob tem treba poudariti, da so še v bistveno zgodnejši fazi kot tista pri vrhu lestvice in se lahko z njihove strani nadejamo marsikatere zanimive poslovne poteze, tudi na področju zbiranja kapitala.

Še eno podjetje bi lahko bilo z vidika dobrih sosedskih odnosov problematično – Bellabeat. "Čigavo je?" je vprašala kolegica iz hrvaškega uredništva. "Naše in vaše," sem ji odvrnila. Hrvat Sandro Muro in Slovenka Urška Sršen sta soustanovitelja podjetja, ki oblikuje pametni ženski nakit za zdrav življenjski slog. Z 12,1 milijona evrov zbranih sredstev se je podjetje uvrstilo na 13. mesto.

Vse od "fake" mesa in pametnih ptičjih hišic do robotov in biotehnologije

Na lestvici so podjetja, ki jih lahko uvrstimo v različne panoge. Največ jih deluje v panogi informacijske tehnologije in so usmerjena izključno v razvoj programske opreme. Nekatera pa precej štrlijo iz povprečja. Na primer slovensko podjetje Bird Buddy, ki ponuja pametno ptičjo krmilnico s prvovrstno digitalno izkušnjo spremljanja dogajanja v njej, ali Bellabeat s pametnim nakitom za ženske. Enega najbolj vročih segmentov robotike, in sicer področje avtomatizacije, zastopajo avtonomni roboti hrvaškega podjetja Gideon, ki lahko prenašajo skoraj tono težak tovor. Matematične zagate učencev in dijakov na inovativen rešuje aplikacija hrvaškega podjetja Photomath.

Tu sta še hrvaški Agrivi, ki ponuja pametne tehnološke rešitve za upravljanje kmetij, in ljubljansko biotehnološko podjetje Acies Bio, ki je lani prejelo lastniško investicijo sklada tveganega kapitala ameriškega podjetja Archer Daniels Midland, ki sodi med vodilne igralce na svetovnem agroživilskem trgu.

Ljubiteljem prefinjenih žganih pijač Flaviar ponuja naročnino na degustacijske vzorce različnih izdelkov proizvajalcev omenjenih pijač. Na lestvici izstopa tudi Kraftpal z ultralahkimi paletami, izpostavimo pa lahko tudi rastlinski file minjon in rastlinski pljučni file, ki ju streže Juicy Marbles.

Na lestvici so tudi tri podjetja, ki so povezana s kripto svetom: Srbski Tenderly je platforma, ki razvijalcem programske opreme v okviru ekosistema Ethereum omogoča spremljanje in testiranje decentraliziranih aplikacij, Elly (oziroma nekdanja Eligma) ponuja sodobno platformo za digitalno plačevanje, tudi s kriptovalutami, Authtrail pa je blockchain platforma za upravljanje podatkov.

"Exit" za sto milijonov

Na neki točki se ustanovitelji ali investitorji odločijo za t. i. "exit" oziroma izhod. Takšen primer na lestvici je podjetje Celtra, ki ponuja napredne rešitve, ki oglaševalcem pomagajo izboljšati rezultate mobilnih oglaševalskih kampanj. Podjetje je sicer registrirano v ZDA, a ima slovenske korenine. Podjetje so leta 2006 ustanovili zakonska partnerja Maja in Miha Mikek ter Matevž Klanjšek. V zadnjih petih letih je družba po našem preračunu prejela 13,5 milijona evrov.

Celtra je konec lanskega leta dobila novega večinskega lastnika, ameriški sklad zasebnega kapitala Symphony Technology, ki je za svoj večinski delež ponudil 190 milijonov dolarjev. Po prevzemu družbe ustanovitelji ostajajo na vodstvenih položajih.

Med podjetja na lestvici, v katerih so ustanovitelji prodali večinski delež, sodi tudi slovensko-ameriški startup Cleanshelf, ki ga je lani prevzela nemška tehnološka družba LeanIX. Kupnina ni bila razkrita.

Letos že več kot milijarda evrov investicij

Po naših podatkih je letos svež kapital zbralo 15 družb, in sicer v višini dobre milijarde evrov. To pomeni, da so podjetja z lestvice letos zbrala več kapitala kot v preteklih štirih letih skupaj. V tem pogledu gre za rekordno in izjemno polletje ne glede na to, kakšna bo druga polovica leta. Med družbami je tudi nekaj manjših, ki se po velikosti zbranih sredstev niso uvrstile na lestvico TOP 30.

Že seznam vodilnih investitorjev, udeleženih v rundah financiranja, se bere kot seznam »kdo je kdo na finančnih trgih« (investitorjem se bomo posvetili v ločenem sklopu člankov). Oglejmo si največje runde financiranja. Zadnjo večjo injekcijo tveganega kapitala je konec junija prejelo srbsko podjetje Devtech, ki je zbralo 12,25 milijona evrov. Le malo prej, in sicer v začetku junija, je podjetje HYCU zbralo kar 53 milijonov dolarjev zbralo . Obe rundi financiranja se težko postavita ob bok 500-milijonski mega rundi financiranja, ki si jo je maja letos zagotovil Rimac Group, sploh če ob tem omenimo, da lahko znesku prištejemo še 120 milijonov evrov kapitala, ki jih je v družbo aprila investirala italijanska investicijska družba Investindustrial. Skupaj je samo letos Rimac zbral 620 milijonov evrov. Med opaznejšimi rundami financiranja, ki smo jih zaznali letos, velja izpostaviti tudi 40 milijonov dolarjev težko serijo financiranja B, ki jo je začetek marca letos zbral srbski Tenderly. V težki kategoriji financiranj, takšnih, ki se kitijo z vsaj osemmestnimi zneski, omenimo še 123,9-milijonsko injekcijo lastniškega kapitala v družbo Kraftpal v februarju, medtem ko sta januarja leto rekordnih financiranj otvorila HTEC Group s financiranjem v višini 140 milijonov dolarjev in Cognism, ki je v financiranju serije C zbral 64 milijonov funtov.

Korenine doma, podjetja v tujini

Na lestvici TOP 30 Adria magnetov so podjetja, ki so bila ustanovljena v regiji Adria ali katerih ustanovitelji prihajajo iz regije. Številna podjetja namreč niso več registrirana doma, temveč v tujini, najpogosteje v Združenem kraljestvu ali ZDA. Razlogov za selitev družb iz regije je več. Najpogostejši je, da je iz tujine lažje poslovati, kar predvsem velja za anglosaksonski zakonodajni okvir, ki omogoča večslojno kapitalsko bazo podjetja. Nekateri se selijo tudi, ker je v tujini enostavno lažje priti do finančnih sredstev kot v regiji Adria. Vseeno podjetja s sedežem v regiji – teh je natanko polovica oziroma 15 –, ki so se znašla na lestvici, potrjujejo, da ni vedno tako.

Kako smo zbirali podatke?

Radi bi opozorili, da ima lestvica svoje omejitve. Sestavljena je na podlagi javno dostopnih podatkov iz različnih virov; osnova za sestavo lestvice je baza ponudnika Crunchbase. Pri sestavljanju končnega seznama so sodelovala tudi vsa uredništva Bloomberg Adria v regiji, ki so naknadno preverjala podatke in številke. V določenih primerih (npr. Acies Bio) smo višino kapitalske investicije lahko razbrali iz finančnih izkazov podjetja.

Ker je svet velik in se ustanovitelji marsikdaj skrijejo pred očmi domače javnosti, je verjetno, da na lestvici ni javnosti nepoznanih podjetij, ki so v obdobju zadnjih petih let (od junija 2017) prejela skupni kapitalski znesek investicij, ki presega 3,7 milijona evrov, kolikor je bil tokrat minimum za uvrstitev med trideseterico, vendar tega niso razkrila ali tega ni bilo mogoče oceniti iz razpoložljivih javnih informacij o njihovem poslovanju. Pri končnem znesku, ki so ga družbe prejele v zadnjih petih letih, nismo upoštevali dolžniškega financiranja, denimo v primeru podjetja Infobip, ki je lani prejelo 500 milijonov dolarjev tovrstnega financiranja. Podjetja prejemajo različne višine investicij, nekatere so v ameriških dolarjih, druge v evrih, tretje spet v britanskih funtih. Investicije, ki so bile prejete v tujih valutah, smo preračunali v evre po srednjem tečaju ECB na dan objave investicije.

Poglobljene zgodbe podjetij z lestvice TOP 30 Adria magnetov boste lahko brali na nacionalnih straneh Bloomberg Adria.

Vse novice iz rubrike Analiza

Analiza

vse novice iz rubrike Analiza