Podjetje Kraftpal, ki ga je leta 2012 v Mariboru ustanovil izvršni direktor Gregor Brajović, se ukvarja z izdelavo kartonskih palet, ki v transportu in logistiki predstavljajo lažjo, cenejšo in okolju prijaznejšo alternativo lesenim paletam. Februarja letos je podjetje prejelo investicijo v vrednosti 123 milijonov dolarjev oziroma 108,3 milijona evrov kalifornijskega sklada tveganega kapitala Pasaca Capital, ki vlaga v podjetja s potencialom disrupcije industrijskih panog. To je največ med vsemi investicijami v slovenska podjetja doslej.
Kraftpal je najbolj uspešno slovensko podjetje na lestvici TOP 30 Adria magnetov. Na lestvici so podjetja, ki so uspela pritegniti največ kapitala v regiji.
Z novimi sredstvi se Kraftpal pripravlja na povečanje proizvodnje in širitev na globalne trge, največ potenciala pa direktor Gregor Brajović vidi v ZDA, kjer je manj birokratskih ovir kot v Evropi, je pojasnil za Bloomberg Adria. Finančnih izkazov družba ne razkriva.
Preberi še
TOP 30: Podjetja, ki so zbrala največ kapitala v regiji
Prvič smo sestavili lestvico TOP 30 Adria kapitalskih magnetov, ki so v regijo privabili največ kapitala.
14.07.2022
Iz Maribora do Savdske Arabije in ZDA
Po desetih letih razvoja kartonskih palet in uspešnih širitvah v tujino je bil Kraftpal mednarodno podjetje, še preden je prejel zavidljivo investicijo iz Kalifornije. Trenutno imajo proizvodne obrate v Avstriji, na Finskem in v Savdski Arabiji, poleg tega so prisotni tudi na trgih v Nemčiji, Romuniji, ZDA in na Švedskem. Sedež podjetja je v Londonu.
V Rušah pri Mariboru se še vedno nahaja njihov razvojni center. Prav tam so leta 2017 poskrbeli za nemara najpomembnejši preboj, razvoj palete X-pallet, ki zadosti vsem standardom mednarodne logistike ter je globalno patentirana in certificirana. Istega leta so svojo ponudbo še razširili; med drugim so v sodelovanju s podjetjem DHL razvili kartonsko paleto AF-1, namenjeno uporabi v letalskem prometu.
Lani so vpeljali tudi izboljšave v proizvodni proces. Ta je v veliki meri avtomatiziran in temelji na stroju, ki se imenuje paletonator. Kljub imenu stroj menda ni podoben Arnoldu Schwarzeneggerju; ali je bil poslan iz prihodnosti za rešitev človeštva, pa bo pokazal čas.
Hasta la vista, lesene palete
Kraftpalova kartonska paleta je 80 odstotkov lažja od navadne lesene in ima enako nosilnost. Obenem zmanjšuje ogljični odtis za 5,8 odstotka v cestnem transportu, saj ima glede na težo za 80 odstotkov manjši ogljični odtis kot lesena paleta, nam je povedal prvi mož Kraftpala. Paleta X-pallet ima nosilnost do 4.500 kg. Še boljši izkoristek imajo palete za letalski promet, ki omogočajo transport večje količine tovora kot lesene palete in posledično manjše število letov.
"Podjetja bi se morala zavedati, da lahko z zmanjševanjem ogljičnega odtisa pripomorejo k reševanju svetovne problematike onesnaževanja zraka, zaradi česar na letni ravni po raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) umre 3,8 milijona ljudi," pravi.
Vpliv na okolje je ključnega pomena, a pomembna je tudi funkcionalnost. Lesena paleta tehta 25 kg, medtem ko Kraftpalova paleta tehta 4,5 kg, kar je "manj kot polna vrečka živil", pove Brajović. "Leseno paleto je težko reciklirati in ima velik negativen finančni učinek, medtem ko po uporabi v eno smer našo paleto lahko odvržete v reciklažo za papir, saj je tudi lepilo narejeno na naravni osnovi." S tem se zmanjša tudi možnost poškodb.
Možnosti za razvoj in širitev je veliko, saj trg trenutno skoraj v celoti temelji na uporabi lesa. "Trenutni delež kartonskih palet na trgu je skoraj ničen, manjši od dveh odstotkov," pravi.
Na svetu sta v obtoku okoli dve milijardi lesenih palet. Že od druge svetovne vojne podjetja poskušajo ustvariti konkurenčno kartonsko paleto, Kraftpalu pa je uspelo razviti lažjo in cenejšo paleto z enako nosilnostjo, kot jo ima lesena paleta. "Govorimo o prihranku teže do 650 kilogramov na tovornjak."
Nizko ceno Kraftpalu omogoča predvsem avtomatiziran proizvodni proces, ki ne zahteva ogromno delovne sile. Paletonator naj bi bil kljub futurističnemu zvenu preprost za uporabo in ne zahteva specialističnega predznanja, za obratovanje pa potrebuje tri ljudi na izmeno. Investicija Pasaca Capital bo namenjena predvsem izgradnji novih proizvodnih obratov. To bo Kraftpalu omogočilo t. i. "scaling up" (angl.) oziroma povečanje proizvodnje za dosego globalnega trga.
"Paletonator proizvede do 600 palet na uro, na dnevni ravni je to 14.400 palet, na letni pa več kot pet milijonov palet. Z 80 paletonatorji bi lahko proizvedli okrog 400 milijonov palet, kar je v primerjavi z dvema milijardama lesenih palet lepa številka," razloži Brajović.
Kriza je priložnost
Svetovne dobavne verige so že od začetka pandemije koronavirusa na udaru, tudi vojna v Ukrajini in nedavna kovidna zaprtja na Kitajskem transportni industriji niso dali predaha. Ozka grla ostajajo, cene surovin rastejo. A vse našteto je za Kraftpal prej priložnost kot ovira, saj so sedaj bolj kot kdaj koli prej v transportu potrebne rešitve, ki so obenem trajnostne in cenovno ugodne.
"Trenutna situacija je pozitivno vplivala na naše poslovanje, saj je na trgu pomanjkanje palet, cena lesa pa skače v nebo," pove Brajović. "Prvotno je bil problem v Kanadi, ker so zaprli žage in niso mogli zaposlovati novih ljudi zaradi covida-19, nato se je zgodila situacija v Ukrajini."
Tudi Kraftpal se v tem času sicer sooča z izzivi; glavni med njimi je dobava vseh komponent za paletonatorje. "En paletonator vsebuje 3.700 kosov. Kar se tiče dobavnih verig, pravi pritiski šele prihajajo," meni Brajović. Vseeno je na poslovanje pozitivno vplivalo povečano zanimanje industrije za ogljično nevtralnost in trajnostno poslovanje.
ZDA je okno v svet, Evropa prepočasna
Investicija podjetja Pasaca Capital v vrednosti 123 milijonov dolarjev bo namenjena predvsem širitvi proizvodnje v ZDA. Trenutno Kraftpal operira s tremi paletonatorji v treh evropskih proizvodnih obratih. V naslednjih petih letih načrtujejo postavitev 60 paletonatorjev v ZDA in okoli 20 v Evropi. "Širitev proizvodnje v ZDA bo nagovarjala vse trge, ker želimo ustvariti disrupcijo na globalnem trgu."
Izvršni direktor Kraftpala očitno v ZDA vidi več priložnosti za razvoj podjetja, kot jih omogoča Evropa. Sam kot največji izziv vidi "počasnost v Evropi pri odločevanju in tranziciji produkta. Temu primerno se moramo obračati na druge trge, predvsem na Ameriko, kjer je prodiranje na trg dosti lažje in manj birokratsko obremenjeno. Skandinavski trg je za nas največja prioriteta na najstarejšem kontinentu," pravi.