Tekstilna industrija v regiji: Privlačna za naložbe, a s tveganji

Svetovna tekstilna industrija je zelo globalizirana, z zelo zapleteno verigo. Ocenjena je na okoli 1.600 milijard dolarjev in na leto ustvari za 80 milijard kosov tekstila. Po vsem svetu je v tekstilni industriji zaposlenih okoli 75 milijonov ljudi. Dobavna veriga vključuje številne faze, kot so proizvodnja vlaken, predenje, tkanje, pletenje, barvanje in izdelava oblačil. Zato je industrija zelo decentralizirana, saj se številni veliki igralci potegujejo za delež na svetovnem trgu. Tudi države iz regije Adria so zanimive za naložbe s tega področja, a obstajajo tudi tveganja, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Kitajska je vodilna na svetovnem tekstilnem trgu glede izvoza in proizvodnje (tako surovin za tekstilno industrijo, kot sta bombaž in poliester, in tekstilnih izdelkov). Po izvozu tekstila je na drugem mestu EU. Tudi druge azijske države, kot so Indija, Turčija in Vietnam, so privlačne za večje proizvajalce, da tja preusmerijo del proizvodnje. V EU je približno 160 tisoč podjetij v tekstilnem in oblačilnem sektorju, ki zaposlujejo 1,3 milijona ljudi. Na leto ustvarijo za 169 milijard evrov prometa, ugotavljajo analitiki.

Veliko povpraševanje potrošnikov po široki paleti izdelkov – oblačila, izdelki za dom in industrijski tekstil – je prvo gonilo industrije. Prav tako so oblačila ostala razmeroma dostopna v primerjavi z drugimi potrošniškim blagom. Kot prikazuje Eurostatov harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, so od leta 2013 cene oblačil rasle precej manj kot splošni indeks cen življenjskih potrebščin. Še pomembneje je, da so cene materialov za oblačila rasle skoraj enako hitro kot skupne cene življenjskih potrebščin. "Menimo, da sta oba elementa cen oblačil močno vplivala na povečan konkurenco in modernizacijo proizvodnje, pri čemer slednja povečuje proizvodnjo nižje proizvodne stroške," menijo analitiki Bloomberg Adria.

Preberite celotno poročilo analitikov Bloomberg Adria.

Nenehno spreminjajoči se trendi v modni industriji so hkrati priložnost za rast in izziv. Po drugi strani pa je v industriji močna konkurenca nizkocenovnih proizvajalcev. Primarne surovine, kot so bombaž, poliester in volna, so znane po tem, da so izredno občutljive na "zunanje pretrese". Ker se veča uvoz in zmanjšuje povpraševanje po v Evropi izdelanem tekstilu, te na stari celini poslujejo z izgubo ali celo zapirajo svoje obrate. Cene bombaža so junija 2022 dosegle vrh zaradi kombinacije pomanjkanja ponudbe, ki je bila posledica suše, ter visokih cen gnojil in energije.

Tekstilno verigo je prizadela nestanovitnost cen bombaža, ki so se ustalile v prvem četrtletju 2023. Cene poliestra (ki so tesno povezane s cenami nafte) so se lani prav tako zvišale.

Primerjava konkurentov v regiji

Analiza regionalno primerljivih igralcev zajema največje tekstilne proizvajalce tekstila po obsegu prodaje. Analitiki so se osredotočili na proizvajalce oblačil, saj so ti v regiji Adria najštevilčnejši. Nekateri od največjih igralcev so nastali kot naložba podjetij iz EU: tak primer je Calzedonia, ki ima v lasti podjetji Tubla in Ytres na Hrvaškem in v regiji deluje tako na področju proizvodnje kot maloprodaje. Calzedonia ima prek svojih hčerinskih družb velike proizvodne obrate tudi v Srbiji: Fiorano in Gordon, Goldenlady (ki ima v lasti Valy v Srbiji), Tre Box Holding (ki ima v lasti SM3 v B&H).

Privlačnost regije Adria za proizvodnjo tekstila se kaže v nizkih stroških poslovanja in dela (v primerjavi z državami EU). Naložbe privabljajo tudi subvencije, ki jih dodeljujejo za začetek poslovanja in zaposlovanje delavcev, pa tudi bližina trga EU.

Skupina primerljivih podjetij v regiji Adria je v letu 2022 imela močno rast prihodkov, v povprečju 33-odstotno. To je tudi posledica večjega povpraševanja po oblačilih. Kljub temu se je dobičkonosnost precej zmanjšala, predvsem zaradi višjih vhodnih stroškov. Povprečna marža EBITDA se je v regionalno primerljivi skupini podjetij zmanjšala za 3,1 odstotne točke, medtem ko je bila povprečna marža EBIT manjša za 1,2 odstotka. Tudi donosi so upadli. Povprečna donosnost kapitala je bila v primerjavi z letom 2021 manjša za 1,9 odstotne točke. K temu so največ prispevali rast cen surovin in višji stroški energije.

Rast stroškov materiala je presegla rast prodaje pri vseh analiziranih podjetjih razen pri Real Knittingu in Almi Ras. Stroški materiala so sicer največja stroškovna postavka v poslovnih rezultatih analiziranih podjetij, saj v povprečju znašajo približno 60 odstotkov prodaje. "Predvidevamo, da so igralci, ki jim je uspelo nekoliko zaščititi svojo dobičkonosnost in imajo razmeroma majhen padec ali celo povečanje marž, surovine kupili, še preden je v drugem polletju prišlo do točke preloma," ocenjujejo analitiki.

Slovenski družbi Lisca in Intersocks

Na seznamu analiziranih sta tudi dve slovenski podjetji – Lisca in Intersocks. Obe prodajata izdelke, ki so podvrženi hitrim spremembam trendov in inovacijam.

Lisca, regionalni proizvajalec spodnjega perila, kopalk, nogavic in drugih oblačil, izdelke prodaja v maloprodaji (približno 120 trgovin) in svoji e-trgovini. Večino prihodkov ustvari v EU (približno 43 odstotkov) in na slovenskem trgu (približno 35 odstotkov). Drugi tuji trgi zunaj EU (vključno z Rusijo) predstavljajo 21 odstotkov prodaje. Družba Lisca je imela največje marže med primerljivimi podjetji v regiji. Te so bile stabilne tudi v zadnjih treh letih; lani jim je kot enim redkim uspelo povečati marže.

"Po naši oceni je to posledica same narave produktov, ki so bolj diferencirani in zato upravičujejo višjo ceno zaradi dodane vrednosti. Višja cena, višji življenjski standard in zato večja kupna moč na Liscinih ključnih trgih k tej enačbi še dodatno prispevajo," poudarjajo analitiki.

Drugo slovensko analizirano podjetje je Intersocks, oblikovalec, proizvajalec in distributer blagovnih znamk nogavic, ki se uporabljajo za šport in aktivno preživljanje prostega časa. Podjetje je edinstveno v skupini primerljivih podjetij, saj je edini specializirani proizvajalec športnih izdelkov. Intersocks vključuje blagovne znamke Salomon, Nordica, Ironman in K2, pa tudi The North Face, Asics in Burton. Danes so glavne komercialne dejavnosti in logistični center v Kočevju v Sloveniji, medtem ko je center za raziskave in razvoj v Bellunu v Italiji. Podjetje je mednarodno in pretežno izvozno usmerjeno, saj 93 odstotkov prodaje realizira na izvoznih trgih.

V Sloveniji in na Hrvaškem večja prodaja

Poleg stroškov materiala so največja stroškovna postavka (glede na delež prodaje) za proizvajalce tekstila stroški zaposlenih, ki so bili leta 2022 v povprečju 15,4 odstotka. Največji delež so imela bosanska podjetja, najmanjšega pa slovenska in hrvaška. Čeprav je prav tu delovna sila najdražja, je tudi prodaja v Sloveniji in na Hrvaškem precej večja od povprečja regije. Prav tako lahko bolj diferencirani proizvajalci, kot sta Intersocks in Lisca, zaračunajo več.

Depositphotos

Analitiki Bloomberg Adria pričakujejo, da bo rast prihodkov v tekstilni industriji v prihodnjih dveh letih rahlo upadala, pritisk na marže pa bo popustil, predvsem zaradi padca cen bombaža. Pomisleki glede trajnostnega razvoja bodo še naprej pestili industrijo, saj je pot, da postane zelena, bolj zahtevna kot v drugih sektorjih.

Regija Adria je privlačna naložbena destinacija za tekstil, vendar obstaja tveganje, da podjetja regijo zapustijo, ko se iztečejo ugodnosti in subvencije. Teži jih tudi slab ugled pri ravnanju z zaposlenimi, saj je v preteklosti prihajalo do nepoštenih praks. "Kljub temu pričakujemo več naložb tujih akterjev v regiji."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar