Analiza BBA: Kako bo embalažna industrija kljub regulativi dobičkonosna

Plastična embalaža je najhitreje rastoči segment embalažne industrije s 5,4-odstotno letno stopnjo rasti (CAGR) v zadnjih 20 letih. Glavni razlog za takšno rast je, da se uporablja v vseh vrstah industrij. Vrednost skupno porabljene plastične embalaže je leta 2021 dosegla 377 milijard dolarjev, kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2011. V Bruslju že napovedujejo regulacijo panoge, ki ni najbolj zelena, to pa bo tudi največji izziv za podjetja.

V regiji Adria je industrija plastične embalaže razdrobljena, prevladujejo srednje velika podjetja, običajno specializirana za določen segment izdelkov. Srbsko podjetje DIVI je specializirano za proizvodnjo embalaže za mlečno industrijo, Sibo G za farmacevtsko in kozmetično industrijo, bosansko-hercegovski Berry Superfos za trdo plastično embalažo, hrvaški Motoplast in slovenski Makoter za PE folije.

Celotno analizo si lahko preberete na spletni strani Adria Insight.​

Večina podjetij v regiji, predvsem tista, ki beležijo visoke stopnje rasti, je izvozno usmerjenih in večino prodaje ustvarijo na tujih trgih. Glavni izvozni trgi so države EU in Amerike. "V tako kapitalsko intenzivni panogi so potrebne visoke investicije za vzpostavitev in zagon proizvodnje, zato lahko ovire za vstop novih igralcev na trgu opredelimo kot srednje do visoke," v poročilu ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Je obdobje debelih krav mimo?

Čeprav analizirana podjetja delujejo v različnih podsektorjih in uporabljajo različno tehnologijo, imajo precej podobne finančne rezultate. V opazovanem obdobju so beležili podobno gibanje prihodkov. V letih 2021-2022 so vsa podjetja v Adria regiji beležila močne dvomestne stopnje rasti, te pa delno izhajajo iz dviga prodajnih cen, medtem ko je prodaja v veliki meri presegla obseg pred covidom-19.

"Ker so omenjena podjetja vezni člen med velikimi naftnimi in kemičnimi podjetji na eni strani ter velikimi strankami, kot so podjetja za hrano in pijačo, na drugi strani, se zdi, da nimajo velike pogajalska moči," pišejo analitiki. To pa se odraža v nizkih stopnjah dobičkonosnosti, kar dokazuje povprečna dosežena marža EBIT (poslovni izid pred obrestmi in davki) v višini 8,3 odstotka v letu 2022. Ta je le za malenkost nižja, kot jo dosegajo svetovni konkurenti.

Kar zadeva zadolženost, ima večina analiziranih podjetij nizko ali negativno razmerje neto dolg/EBITDA, kar potrjuje zdravo finančno stanje in sposobnost, da se zadolžijo in vlagajo v trajnostno tehnologijo. V zadnjih dveh letih je bila zelo živahna tudi naložbena aktivnost, v povprečju je razmerje med kapitalskimi in prodajnimi stroški znašalo devet odstotkov, razmerje med kapitalskimi in investicijskimi vložki pa je bil lani 2,4-kratnik. 

Najnižje razmerje med kapitalskimi in investicijskimi vložki sta zabeležili slovenski podjetji Makoterm in Sibo G. "Stopnje rasti prodaje proizvajalcev regije Adria bodo v naslednjih nekaj letih v rahlem upadanju," ocenjujejo analitiki. Na povpraševanje tako industrije kot gospodinjstev vpliva umirjanje inflacije in možnost recesije.

Prav tako analitiki menijo, da bodo stopnje dobičkonosnosti ostale na ravneh zadnjih nekaj let, saj ne vidijo večjih sprememb na strani stroškov, pri čemer so stroški materiala na enoto očitno že dosegli vrh. "Kljub temu bo na donose vplivala povečanja kapitalskih stroškov in to v povezavi z višjimi obrestnimi merami, ki bodo verjetno ostale nekaj časa. V tem kontekstu je odvisnost panoge od nenehnih vlaganja v izboljšanje donosnosti ključni element, ko je zadolževanje cenejše," ugotavljajo analitiki.

Bruselj: Vso embalažo bo treba reciklirati do 2030

Proizvodnja plastike je na eni strani odgovorna za emisije toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnih goriv kot vira energije, poraba pri končnih uporabnikih pa ustvarja velike količine odpadkov, ki končajo v okolju. Samo slaba desetina plastičnih odpadkov se reciklira, približno petina pa se je sežge, kar pomeni, da več kot polovica konča na odlagališču.

V Evropi je embalaža odgovorna za 60 odstotkov plastičnih odpadkov. Razlog za takšno statistiko je obsežna in neučinkovita uporaba embalaže v kombinaciji z visokim deležem plastike za enkratno uporabo. Za zmanjšanje onesnaževanja embalaže in vzpostavitev krožnega gospodarstva je Evropska komisija novembra 2022 predstavila predlog uredbe o embalaži in odpadni embalaži – PPWR.

V skladu z uredbo bi moralo biti vso embalažo mogoče reciklirati do leta 2030, medtem ko so blagovne znamke dolžne v embalažo vključiti več tako imenovane že reciklirane vsebine. PPWR je trenutno le predlog, vendar bo neposredno vplival na proizvajalce. Reciklirani materiali so dražji, nekatere materiale, kot je PVC, ki se uporablja v proizvodnji pretisnih omotov, pa je težko reciklirati. Učinek bo v dražjih surovinah in surovinah ter posledično več potrebnih virov za financiranje cikla in dražje financiranje poslovanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar