.webp){kind=icon}
Cene gnojil so v začetku novega leta padle z lanskoletnih vrhov, a ostajajo na zgodovinsko visoki ravni, predvsem zaradi še vedno visokih cen zemeljskega plina in nadaljevanja ruske invazije v Ukrajini. Podjetja v regiji in po svetu so na račun visokih cen v zadnjem letu beležila višje prihodke, a je njihova dobičkonosnost zaradi prav tako visokih stroškov proizvodnje upadla, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria v regionalnem poročilu o agrokemični industriji.
Višje cene gnojil so pritiskale na proračune kmetov in krčile njihove marže, manjšale proizvodnjo hrane zaradi manjše porabe gnojil in višale cene hrane za končne potrošnike. Cene pridelka so rasle, a ne skladno s povečanjem vhodnih stroškov oziroma s povečanjem cene gnojil.
Zemeljski plin je največji vhodni strošek v agrokemični industriji, saj predstavlja od 50 do 70 odstotkov operativnih stroškov. V državah Evropske unije (EU) so cene v prvi polovici leta 2022 narasle za 143 odstotkov v primerjavi s petletnim povprečjem, precejšnja rast cen plina je prizadela tudi države regije Adria. Rast cen plina v luči rusko-ukrajinske vojne in posledičnih zahodnih sankcij proti Rusiji je evropske proizvajalce gnojil prisilila v zmanjšanje proizvodnje.
Podjetja v regiji z rastjo prihodkov, v Sloveniji ni večjih proizvajalcev
Agrokemična podjetja v regiji Adria so v letu 2021 beležila dvomestno rast prihodkov, v povprečju 16,7 odstotka. Industrija je dobičkonosna, saj je povprečna EBITDA marža v letu 2021 znašala 11 odstotkov; tudi zadolženost v tem letu ni bila visoka, saj je povprečni neto dolg znašal dvakratnik EBITDA (leto prej 2,5-kratnik), sodeč po analizi.
Vodilni proizvajalec gnojil v regiji je srbsko podjetje Elixir, ki svojo 13,8-odstotno letno rast prihodkov v letu 2021 dosega z vertikalno integracijo. V Prahovem proizvajajo surovine, s katerimi v obratu Zorka proizvajajo gnojila, nato pa ta distribuirajo prek vzpostavljenega distribucijskega omrežja v okviru Elixir Agrar. Približno 70 odstotkov proizvedenega gnojila izvažajo v tuje države.
Hrvaška Petrokemija je zaradi izpostavljenosti cenam zemeljskega plina v letu 2021 beležila najnižje dobičke v regiji, saj je podjetje največji posamezni industrijski porabnik plina na Hrvaškem. Čeprav so se prihodki podjetja v letu 2021 povečali za dobrih 20 odstotkov, se je obseg prodaje skrčil za 28 odstotkov, proizvodnja pa je upadla za 37 odstotkov. Novembra lani je turški proizvajalec mineralnih gnojil Yildirim kupil 53,5-odstotni delež podjetja, a se proizvodnja od takrat še ni začela; investicijski načrt, ki vključuje nakup še preostalih delnic, pa je v delu.
Največji proizvajalec mineralnih gnojil v Severni Makedoniji je skupina Alkaloid. Njihov profitni center kemije, kozmetike in botanike, ki vključuje proizvodnjo gnojil, je v letu 2021 zbral dobrih 25 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja dobrih 12 odstotkov prihodkov skupine. Večina proizvodnje je namenjena domačim trgom.
Slovenija ter Bosna in Hercegovina (BiH) nimata večjih proizvajalcev gnojil. Največji slovenski proizvajalec je podjetje Humko, v BiH pa KS Commerce.
Globalne korporacije korak pred regionalnimi igralci
Največji globalni proizvajalci gnojil, ki so jih analitiki vključili v raziskavo, so v letu 2021 v povprečju beležili 41-odstotno rast prihodkov od prodaje, kar je občutno več od vrstnikov v regiji Adria. Tudi dobičkonosnost je bila večja, saj je povprečna EBITDA marža znašala 33 odstotkov, zadolženost pa manjša, s povprečnim neto dolgom v razmerju z EBITDA pri 1,1-kratniku.
"Poslovanje globalnih igralcev kaže na njihovo moč določanja cen," so v poročilu zapisali analitiki. "Kljub podivjanim dvigom vhodnih stroškov (predvsem cen plina) so se marže okrepile, prodaja pa se je povečala kljub manjši proizvodnji. To pomeni, da bodo kmetje in potrošniki verjetno krili račun višjih cen gnojil."
Prednosti mednarodnih podjetij sta večji obseg poslovanja in širši nabor proizvodov, kar omogoča diverzifikacijo ter niža tveganje in izpostavljenost višjim vhodnim stroškom.
Največji proizvajalec fosfatnih gnojil v Evropi je rusko podjetje PhosAgro, ki ima vodilno pozicijo na svetu v proizvodnji diamonijakovega fosfata in monoamonijakovega fosfata. Poleg širokega nabora produktov in obsega proizvodnje se podjetje zanaša tudi na nizke cene plina, saj ima Rusija največje zaloge zemeljskega plina na svetu, ki jih trenutno ne izvaža na svoj največji izvozni trg, v Evropsko unijo (EU).
Tudi podjetja prek luže so v letu 2021 večala prihodke in dobičkonosnost. EBITDA in EBIT marži sta tudi v Združenih državah Amerike (ZDA) in Kanadi dosegali dvomestne številke. Kanadski Nutrien je največji svetovni proizvajalec kalijevega klorida (potash, angl.) z 20 odstotki svetovnih proizvodnih kapacitet za to vrsto gnojila.
Uporaba gnojil v razvitih državah pada
Cene gnojil bodo ostale "v razmeroma ozkem razponu okoli trenutnih cen, z mešanico elementov tako na strani povpraševanja kot tudi ponudbe", ocenjujejo analitiki.
Kmetje zmanjšujejo porabo gnojil, kar ima lahko dolgotrajne posledice za prihodnje povpraševanje. Cene zemeljskega plina se umirjajo zaradi ugodnih vremenskih razmer, poleg tega pa je povpraševanje po gnojilih izrazito sezonsko. Sezona sajenja za večino poljščin prihaja, zato je največ povpraševanja pričakovati v obdobju od marca do maja. Regija Adria je usmerjena predvsem v pridelavo koruze in pšenice.
Mnogi kmetje že odlašajo pri uporabi gnojil, nekateri celo čakajo na uporabo gnojil po sajenju, ko se določijo cene koruze in spomladanske pšenice, cene gnojil pa se stabilizirajo. Poleg tega lahko nadaljnja rast cen vhodnih surovin povzroči, da bodo kmetje prešli na manj kemično intenzivne poljščine, kot so soja ali sončnice. Zaradi naraščajočih cen tudi kmetje iščejo alternative industrijskim gnojilom na osnovi dušika, npr. biološka gnojila. Pridelki so vezani tudi na perutnino in živino, saj se pridelki uporabljajo za krmo.
Dodaten element pri določanju cen gnojil so cene plina. Znižanje cen plina je na trgu gnojil povzročilo medvedji padec. Če se bo cena plina še naprej zniževala, bodo prihodnje cene gnojil zagotovo še naprej v središču pozornosti.
Tveganja na strani ponudbe še naprej ovirajo razpoložljivost gnojil. Kitajska prepoved izvoza gnojil, ki se je začela sredi leta 2022 in podaljšala do konca leta, je dvignila cene. S prepovedjo je Kitajska želela zaščititi domačo proizvodnjo in porabo. Trgovinske omejitve, povezane s konfliktom med Rusijo in Ukrajino, prav tako napihujejo cene. Glavni dejavniki so manjša izkoriščenost pristanišč, motnje v železniškem prevozu ter visoki stroški prevoza in zavarovanja. Če se bodo razmere v Ukrajini še zaostrile, bodo napetosti v ponudbi še večje.
Nazadnje, na povpraševanje po gnojilih vplivajo tudi dolgoročni strukturni dejavniki, predvsem naraščajoče prebivalstvo v državah v razvoju. Države v razvoju so odvisne od žitaric, zato je njihovo povpraševanje po gnojilih veliko. Zahodne države postopoma prehajajo na beljakovinske diete, nižja poraba žitaric pa tako pomeni nižjo porabo gnojil.
