Sloveniji in Hrvaški se v letu 2023 obeta krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko se bo v državah regije, ki niso članice Evropske unije (EU), gospodarska rast ob inflacijskih pritiskih zgolj upočasnila. Nadaljevanje inflacijskih pritiskov bo v prihodnjem letu zaviralo domačo potrošnjo, nizka gospodarska aktivnost v tujini pa bo škodila izvozu.
BDP v Sloveniji se bo v 2023 skrčil za 1,3 odstotka, na Hrvaškem pa za 0,4 odstotka, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria v makroekonomski napovedi. Letošnje leto, ki ga zaznamujejo tako visoka inflacija in energetska kriza v Evropi kot tudi stroga monetarna politika centralnih bank, bo Slovenija zaključila s 6,1-odstotno, Hrvaška pa s 5,8-odstotno rastjo.
Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem je glavni razlog za padec BDP upočasnjevanje potrošnje gospodinjstev, ki je posledica visokih cen življenjskih potrebščin. Inflacija, ki naj bi v Sloveniji letos znašala 9,3 odstotka, bo tudi v letu 2023 ostala povišana pri 8,5 odstotka, menijo analitiki. Poleg tega bo na BDP negativno vplival tudi izvoz, saj je Slovenija dobro integrirana v skupni evropski trg in tako odvisna od evropskih trgovinskih partneric, ki se jim obeta upočasnjevanje gospodarstva.
Na Hrvaškem se letna inflacija v letu 2022 ocenjuje na 10,7 odstotka, naslednje leto pa naj bi znašala 8,6 odstotka, kar bo omejilo potrošnjo gospodinjstev. Razpoložljive dohodke bodo načele tudi tržne cene energije, ko se konča vladna politika reguliranih cen.
Medtem bo BDP v Srbiji po letošnji 2,6-odstotni rasti po oceni analitikov naslednje leto zrasel za 1,3 odstotka. V Bosni in Hercegovini (BiH) se bo gospodarska rast skoraj prepolovila, s 3,5 odstotka v letu 2022 na 1,7 odstotka naslednje leto, v Severni Makedoniji pa se obeta upočasnjevanje rasti s 3,4 na 1,1 odstotka.
Tudi v teh državah inflacija pritiska na dohodke gospodinjstev in raven investicij, povpraševanje iz tujine pa se upočasnjuje zavoljo monetarnega zategovanja centralnih bank. V Srbiji, BiH in Severni Makedoniji se pričakuje dvomestna inflacija tudi v prihodnjem letu.
V letu 2024 se pričakuje okrevanje v vseh državah regije. Hrvaška in BiH bosta beležili dvoodstotno gospodarsko rast, Makedonija 2,6-odstotno, medtem ko se bosta najhitreje pobrali Srbija s 3,5-odstotno rastjo in Slovenija s 4,2-odstotno letno rastjo BDP.
Na področju monetarne politike analitiki pričakujejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) dvignila glavno obrestno mero za operacije financiranja na končnih 2,75 odstotka, cikel zategovanja pa naj bi se zaključil v prvi polovici leta 2023.
Srbska centralna banka bo po ocenah analitikov dvigala obrestne mere do končne ravni 5,5 odstotka in cikel zaključila v prvem četrtletju naslednjega leta. Isti časovnici naj bi sledila centralna banka Severne Makedonije, ki bi lahko svoje obrestne mere dvignila do ravni 5,25 odstotka. V BiH analitiki ne pričakujejo sprememb v monetarni politiki, saj je tečaj bosanske marke v okviru pristopnih pogajanj z EU stabiliziran z evrom in vezan nanj.
.webp){kind=icon}
