Poročilo: Preverjamo potencial finančnih trgov regije v letu 2023

Delniški trgi v regiji Adria vlagateljem v zadnjem času prinašajo slabši donos kot evropski konkurenti, čeprav je bilo še pred nekaj tedni drugače. Nihajnost na trgih je velika in se odraža tudi na trgu obveznic, saj se poglabljajo razlike v zahtevani donosnosti po državah tako globalno kot v regiji, kaže analiza analitikov Bloomberg Adria.

"Za razmeroma slabšo korelacijo gibanja indeksov regije glede na globalne indekse je kriv občutno manjši obseg trgovanja," pravijo analitiki. Kot primer navajajo poljsko in madžarsko borzo, kjer je obseg trgovanja vsaj petkrat večji kot pri nas.

Kazalnik P/E je eden najbolj uporabljenih kazalnikov vrednotenja podjetij, pove pa nam, koliko evrov so vlagatelji pripravljeni plačati za en evro dobička družbe. Višja kot je vrednost kazalnika, agresivneje so delnice vrednotene na trgu. V regiji Adria se je kazalnik P/E najbolj znižal v Srbiji in na Hrvaškem. Najbolj pa je narasel na bosensko-hercegovski borzi, čeprav je tam obseg trgovanja res majhen, opozarjajo analitiki. "Na upad razmerja P/E najbolj vplivajo geopolitične razmere in nizka gospodarska pričakovanja," menijo analitiki. 

"Pričakovanja za prihodnje leto že vračunana v indeksu SBITOP"

Na slovenski borzi je po drugi strani po mnenju analitikov možno realizirati visok donos, saj je tam povprečno razmerje med ceno in dobičkom na delnico med najnižjimi v srednji in jugovzhodni Evropi ter celo v Evropi nasploh. "Pred kratkim objavljeni devetmesečni rezultati poslovanja slovenskih delniških družb so pokazali precejšnjo odpornost poslovanja na vse globalne šoke," je za Bloomberg Adria TV stanje na trgu kapitala komentiral Andraž Aš iz sektorja za upravljanje trgov Ljubljanske borze.

Po njegovem mnenju presenečata predvsem Luka Koper in Cinkarna Celje, ki sta presegla pričakovanja v devetmesečju. "Če ne bo prišlo do dodatnih šokov, so pričakovanja za prihodnje leto že vračunana v indeksu.  Cene niso pretirane in marsikdo bi v kakšni delnici lahko prepoznal naložbeno priložnost," meni Aš. Indeks SBITOP je sicer v letošnjem letu sledil glavnim evropskim indeksom, precejšen upad vrednosti je bil zabeležen po začetku ruske invazije na Ukrajino. 

"V zadnjem tednu se je zgodil manjši, vendar občuten odboj, tako da smo v začetku septembra doživeli najnižji nivo letos. Za marsikoga je bila to lepa nakupna priložnost," še dodaja Aš.

Za vlagatelje bodo državne obveznice zanimivejše od podjetniških

Na obvezniškem trgu se prepad v zahtevani donosnosti na državni dolg med posameznimi državami vse bolj poglablja. Najcene se zadolžujeta Slovenija in Hrvaška, saj Sloveniji koristi stabilna kreditna ocena, medtem ko Hrvaška izstopa zaradi nedavne uvedbe evra. Zahtevana donosnost na slovensko petletno obveznico je 2,4 odstotka, na hrvaško pa 2,8 odstotka.

V bistveno manj ugodnem položaju je Srbija, saj investitorji v času povečanih geopolitičnih napetosti predvidevajo povečanje proračunskega primanjkljaja, preučujejo pa tudi vpliv gospodarskih vezi z Rusijo na gospodarstvo. V Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini analitiki opozarjajo na slabšo likvidnost državnih obveznic.

Kakšna pa so pričakovanja za prihodnje leto? "Prihodnje leto ne pričakujemo mnogo novih izdaj podjetniških obveznic, zato se bodo vlagatelji osredotočali na državni dolg," napoveduje analitična ekipa Bloomberg Adria.

Glede na dogovore z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) se bodo možnosti Srbije in Severne Makedonije za financiranje javnega dolga nekoliko izboljšale. "Države z boljšo kreditno oceno se bodo v negotovem okolju odrezale bolje, zato pričakujemo, da bo zahtevana donosnost za obveznice Slovenije in Hrvaške rasla počasneje kot za preostalo regijo Adria," ugotavljajo analitiki.

Prihodnje leto v ospredju neciklični sektor

Analitična ekipa Bloomberg Adria v letu 2023 pričakuje nihajnost na delniških trgih ob upočasnjeni gospodarski aktivnosti in vztrajno povišani inflaciji, vendar ne nad trenutnimi ravnmi. "V takšnih okoliščinah bo za vlagateljem zanimivejši neciklični sektor (osnovne potrebščine), prav tako pa bi morali pred upadom vrednosti premoženja ščititi sektorji, ki so podprti s trdnimi regulativnimi okviri, kot so finance in telekomunikacije," dodajajo analitiki. Po drugi strani bi bili lahko na udaru proizvajalci v cikličnih sektorjih.

Ob tem je razmerje P/E pri evropskih delnicah nižje kot pri ameriških, kar odraža srednje- in dolgoročen pogled vlagateljev na perspektivnost delniških trgov. "Opažamo potencialno precenjenost delnic na Hrvaškem, v Bosni in Hercgovini ter Severni Makedoniji, saj so razmerja P/E tam veliko višja kot v preostalih državah regije," pravijo analitiki. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar