Vse višje donosnosti do dospetja državnih obveznic, kako jih kupiti

Zaradi vse višjih donosnosti do dospetja državnih obveznic se marsikdo poigrava z idejo, da bi investiral v državne obveznice. Nakupa praviloma ni mogoče opraviti prek priljubljenih neobrokerjev, pri večjih klasičnih borznih posrednikih, ki ponujajo več storitev večjim strankam, je možen tudi tovrsten nakup. Sicer se lahko naročila izvršijo prek določenih bank, ki imajo licenco za borzno posredovanje.

Vseeno lahko tudi mali vlagatelji investirajo v državne obveznice posredno, in sicer prek skladov, ki kotirajo na borzi (ETF) in sledijo košaricam državnih obveznic različne ročnosti, ter prek klasičnih vzajemnih in pokojninskih skladov. Vendar so tam provizije bistveno višje kot pri ETF.

Obveznice v luči povišane inflacije in vse večjih negotovosti postajajo zanimiv naložben razred za konservativnejše vlagatelje. Letos donosnosti do dospetja državnih obveznic po svetu rastejo; donosnost ameriške dvoletne državne obveznice je trenutno 4,4-odstotna, desetletne pa 3,8-odstotna. Donosnost do dospetja dvoletne slovenske državne obveznice je 1,5-odstotna, desetletne pa 3,2-odstotna. Naložba v državne obvezniške papirje lahko vsaj delno pokrije realno izgubo premoženja ob trenutni povišani stopnji inflacije (ta se giblje okoli desetih odstotkov). Ključno vprašanje pri investiranju v obveznice pa ni pretekla inflacija, pač pa prihodnja. In že zdaj vemo, da je ravno ukrotitev povišane inflacije na agendi vseh centralnih bank.

Kako torej kot fizična oseba ali podjetje kupiti obveznico?

Preverili smo, kako lahko nakup obveznic opravimo neposredno kot fizična ali pravna oseba. Z NKBM so nam odgovorili, da moramo imeti v tem primeru odprt trgovalni račun pri banki, prek katerega oddamo naročilo za nakup. Obveznice pri banki običajno kupujejo prek terminala Bloomberg na tujem trgu, ker na Ljubljanski borzi ni ponudbe. Borznoposredniška provizija za nakup obveznic pri NKBM znaša od 0,2 do enega odstotka, odvisno od velikosti posla. Stroški upravljanja letno dodatno znašajo še 25 evrov in dodatnih 0,0276 odstotka od vrednosti portfelja obveznic. Pri NKBM še dodajajo, da je obveznice smiselno po nakupu prenesti na slovensko Centralno klirinško depotno družbo (KDD), saj se tako znižajo stroški vzdrževanja.

Nakup postaja bolj smiseln pri večjih zneskih, saj so stroški glede na investicijo praviloma manjši. Pomembno je biti pozoren tudi drobni tisk pri borznem posredniku.

Nakup se opravi na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev.

Največji izdajatelji obveznic so vlade, ki izdajajo državne obveznice. Na primarnem trgu (tj. ob izdaji obveznice) obveznice kupujejo institucionalni investitorji, kot so skladi, banke, zavarovalnice, pokojninske družbe, saj gre za visoke zneske, ki presegajo sredstva fizičnih oseb in podjetij – zato ti kupujejo obveznice na sekundarnem trgu.

Kaj pa slovenske državne obveznice?

Pri izdaji slovenskih državnih obveznic je nominalna vrednost obveznice tisoč evrov, skupna nominalna vrednost celotne izdaje pa se giblje od milijarde evrov navzgor, so povedali na ministrstvu za finance. To pomeni, da praviloma pri tovrstni investiciji govorimo o zneskih od tisoč evrov dalje. Še enkrat pa opozorilo, da je smiselnost naložbe pri tako nizkih zneskih zelo vprašljiva.

Kdo so kupci slovenskih državnih obveznic? V vsakokratnem povpraševanju po slovenskih državnih obveznicah je udeleženih več kot sto institucij. Ponudbeni zneski institucij se začnejo pri pol milijona evrov, v večji meri pa gre za več milijonske zneske, še sporočajo z ministrstva. Podjetja in fizični investitorji lahko nakup slovenskih državnih obveznic nato opravijo prek bank na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev.

Treba je poudariti, da tudi investiranje v obveznice prinaša določena tveganja; sploh pri manjših zneskih lahko potencialni donos pošteno načnejo stroški nakupa, vzdrževanja, upravljanja. Investiranje je odvisno od posameznika in njegove finančne slike, trenutnih naložb, finančnih in življenjskih ciljev ter nagnjenosti k tveganju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar