Sredi septembra je slovenska vlada, ki jo vodi Robert Golob, kot enega od ukrepov za blažitev posledic draginje prvič objavila spletno košarico cen 15 osnovnih skupin živil pri slovenskih trgovcih na portalu Naša super hrana. Popis cen je bil nedavno opravljen že drugič. Pokazal je, da se je košarica omenjenih živil v primerjavi s prvim popisom v povprečju pocenila.
Že pred časom smo v redakciji Bloomberg Adria opozorili na pomanjkljivosti tovrstne "mehke" regulacije, kot se je izrazil premier Golob. Cene živil iz omenjene košarice bi se namreč lahko prelile v cene drugih izdelkov, ki v košarici niso zavedeni. Ob prvem popisu so se odzvali tudi trgovci, ki so opozorili, da manevrskega prostora za dodatna zniževanja nimajo. To očitno ne drži – sodeč po drugem popisu istih živil –, saj so se izdelki v koršarici v povprečju pocenili.
Trgovci zdaj pravijo, da so bili prisiljeni v zniževanje marž, kar bo posledično vplivalo tudi na poslovne rezultate. Ob polletju nam trgovci sicer niso želeli razkriti konkretnih številk, dodajajo pa, da je navkljub vsemu promet v skladu z njihovimi načrti.
Preberi še
Kdo bo v trgovski verigi potegnil 'ta kratko'
'Cen ne moremo znižati,' zagotavljajo vsi v verigi – od kmeta do trgovca –, hkrati pa s prstom kažejo drug na drugega.
23.09.2022
Trgovci: Manevrskega prostora za nižanje cen ni
Trg trgovine na drobno je izrazito konkurenčen, zato večja odstopanja v maloprodajnih cenah kupec hitro 'kaznuje'.
20.09.2022
Osnovna živila pod nadzorom, cene drugih izdelkov že rastejo
V košarici živil bodo potrošnikom dostopni podatki o cenah živil pri veletrgovcih v Sloveniji.
19.09.2022
Mnogi trgovci so sicer že pred uvedbo vladnega primerjalnika oglaševali, da so "blokirali" cene določenih izdelkov. Pri Sparu so denimo zapisali, da je pri njih "inflacija za skoraj polovico nižja kot inflacija za živila v Sloveniji", seznam izdelkov, cen katerih niso spreminjali, so objavili tudi v francoskem E.Leclercu.
Novinarji iz regije so šli v nakupe osnovnih živil
Podobno kot slovenska vlada smo tudi v redakciji Bloomberg Adria sestavili košarico 16 osnovnih živil in poslali novinarje v popis cen. Obiskali so trgovine z najvišjimi prihodki v vsaki državi, v Sloveniji Mercator, na Hrvaškem Konzum, v Srbiji Delhaize, v Bosni in Hercegovini (BiH) Bingo in v Severni Makedoniji KAM.
Zavedamo se, da ima naša metodologija pomanjkljivosti. Cene hrane se razlikujejo glede na lokacijo trgovino, odvisne so lahko tudi od velikosti trgovine, včasih pa se cene posameznih izdelkov spreminjajo tudi čez dan. Zato poudarjamo, da smo v trgovinah z najvišjimi prihodki iskali najcenejše različice izbranih živil.
Novinarji iz regije so se z nakupovalnim seznamom odpravili v največjo trgovino v bližini redakcije v sredo (28. septembra) točno ob 13.00. Kot že omenjeno, so pri popisovanju izdelkov iskali najcenejša živila za nakupovalno košarico 16 osnovnih izdelkov. Kaj smo ugotovili?
V Sloveniji je košarica 16 osnovnih živil najdražja, in sicer stane 30,48 evra, najcenejša pa je v Severni Makedoniji, in sicer 19,23 evra. Razlika med najdražjo in najcenejšo je torej kar 11,15 evra. Večjih razlik pri drugih ni. Na Hrvaškem košarica osnovnih živil stane 25,51 evra, v Bosni in Hercegovini (BiH) 23,35 evra in Srbiji 22,24 evra.
Moka, sladkor, olje … Kje je najceneje in kje najdražje?
Kot nas uči zgodovina, gredo ob vsaki večji krizi državljani panično v nabavo moke, olja, soli in sladkorja. Tako bomo tudi začeli z našim nakupovalnim seznamom.
V namišljenem svetu, v katerem bi lahko obiskali Srbijo, Hrvaško, Slovenijo, Severno Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, da bi nakupovali živila, bi bili Severna Makedonija in trgovina KAM najbolj cenovno ugodni za nakup moke. En kilogram moke tipa 500 namreč v Skopju stane 0,59 evra. Sledijo mu Zagreb, Beograd in Ljubljana, in sicer s cenami, višjimi za dva, tri ali šest centov. V Sarajevu je treba dodati še 18 centov več (skupaj torej 0,77 evra na kilogram).
Naslednje na seznamu je sončnično olje. To je najcenejše v Srbiji, kjer lahko kupite liter sončničnega olja za 1,58 evra. Če ste v Ljubljani, potrebujete 1,11 evra več (2,69 evra), 0,36 evra več (1,94 evra) pa v Skopju. Sarajevo in Zagreb sta v "zlati" sredini s cenama 2,1 in 2,12 evra na liter.
Za kilogram soli je največ denarja treba odšteti v BiH (0,49 evra), državljani Severne Makedonije pa lahko enako količino kupijo s pol manj denarja (0,23 evra). In ker na rano nalagamo sol, je potrebna tudi sladka prekinitev. Če boste pripravljali torto in potrebujete sladkor, je ta cenovno najbolj dostopen v Beogradu. Kilogram sladkorja tam stane 0, 88 evra, v Ljubljani pa kar 1,49 evra.
Zaradi najnovejšega pomanjkanja mleka v Srbiji ni presenetljivo, da je tam liter kravjega mleka najdražji v regiji (1,25 evra). Hkrati na Hrvaškem lahko najdete mleko za manj kot evro (0,97 evra). Ljubitelji jogurta bodo najdražji liter polnomastnega jogurta v celi regiji kupili na Hrvaškem (1,39 evra).
Če nadaljujemo s ponudbo mlečnih izdelkov, je maslo (250 g) najdražje v BiH (3,36 evra). Visoka cena tega izdelka vas bo pozdravila tudi v Srbiji (3,23 evra), ostali trije sosedje pa beležijo cene masla pod tremi evri, med njimi je najugodnejša Severna Makedonija (2,6 evra).
Tradicionalni zajtrk regije Adria ne more potekati brez jajc – kuhanih ali pečenih. V Skopju boste za deset jajc odšteli 1,61 evra, v Ljubljani 2,35 evra. BiH je bližje "južnim" cenam regije Adria, saj boste tam za deset jajc odšteli 1,77 evra, v Srbiji pa deset centov več (1,87 evra). Na Hrvaškem, ki je v rangu svojih sosed iz Evropske unije, boste za isto količino jajc odšteli 2,18 evra.
Brez ogljikovih hidratov ne gre. Za kruh je v povprečju treba odšteti okoli 0,75 evra, za pol kilograma testenin pa okoli 0,85 evra. Največ denarja za testenine je treba odšteti na Hrvaškem (1,06 evra), najmanj pa v Srbiji (0,87 evra). Testenine so najcenejše v Severni Makedoniji (0,62 evra).
Ko smo že pri tradiciji, sta za nedeljsko kosilo neizogibna meso in krompir. Kilogram krompirja stane okoli 0,68 evra, razen v Sloveniji, kjer je zanj treba odšteti evro in sedem centov. Za piščanca je najmanj denarja treba odšteti v Srbiji (2,55 evra na kilogram), Slovenci pa plačujemo skoraj dvakrat več (4,99 evra na kilogram).
Od sadja in zelenjave smo izbrali banane, paradižnik in papriko. Cene banan so po vsej regiji bolj ali manj enake, medtem ko se cene kilograma paradižnika drastično spreminjajo. V Severni Makedoniji en kilogram paradižnika stane 0,6 evra, na Hrvaškem 1,33 evra, v BiH 1,67 evra, v Sloveniji 1,69 evra in v Srbiji 1,8 evra. Manjša je razlika v cenah kilograma paprike. Severna Makedonija je ponovno cenovno najbolj ugodna (1,17 evra), v Sloveniji pa je paprika najdražja (2,49 evra).
Nakupi so seveda tudi stvar preferenc; verjetno se vsi ne odločajo za nakup najcenejšega živila na polici in morda tudi ne v trgovini, ki ima največje prihodke.