Osnovna živila pod nadzorom, cene drugih izdelkov že rastejo

Vlada je kot enega od ukrepov za blažitev posledic draginje napovedala objavo spletne košarice živil, v okviru katere bodo spremljali cene 15 osnovnih skupin živil pri slovenskih živilskih trgovcih, primerjava pa bo objavljena na prosto dostopni spletni strani, ki je zaživela danes. Dodatno bo k pregledu dodanih še pet sezonskih živil, ki se bodo spreminjala. Košarica je dostopna na portalu Naša super hrana.

S košarico živil želi vlada Roberta Goloba odvrniti živilske trgovce od podražitev, saj bodo potrošniki lahko spremljali, kje se jim nakup najbolj izplača, posledično pa naj bi trgovci v boju za kupce zniževali visoke cene živil oziroma jih vsaj ne bi zviševali. Spremljali bodo cene 15 osnovnih živil.

"Vlada se je prehranske draginje lotila v celi verigi. Sektorju kmetijstva in ribištva smo namenili dobrih 22 milijonov evrov, da bi se lažje spopadli s krizo. Pogovarjali smo se z vsemi deležniki, s pridelovalci, predelovalno industrijo in s trgovci. Zavedamo se, da so razmere pri vseh težke. Prvi cilj je, da zaščitimo gospodinjstva, ki se jim zaradi inflacije zmanjšuje kupna moč. Drugi cilj je, da zagotovimo stabilno oskrbo s hrano za vse prebivalce Slovenije, tretji cilj pa je, da breme draginje razdelimo po celi prehranski verigi," je v uvodu delovanje pojasnila kmetijska ministrica Irena Šinko.

Pet sezonskih in 15 osnovnih skupin živil

V analizo so zajeti trgovci Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin. V košarico izdelkov za popis cen je ministrstvo za kmetijstvo uvrstilo 15 skupin osnovnih živil – pšenično belo moko, beli kruh in testenine, goveje in svinjske zrezke ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor.

Mnogi trgovci so sicer že pred uvedbo vladnega primerjalnika oglaševali, da so "blokirali" cene določenih izvelkov. Pri Sparu so denimo zapisali, da je "inflacija v Sparu za skoraj polovico nižja kot inflacija za živila v Sloveniji". Medtem so na drugi strani pri Hoferju zaposleni prejeli enkratni "inflacijski bonus" v višini 200 evrov.

Zajem zaslona

 

"S košarico živil želimo poskrbeti za mehko regulacijo in potrošnike seznaniti s cenami, ki jih bodo lahko primerjali pri vseh ponudnikih. Poleg cene bodo lahko primerjali tudi kakovost in poreklo izdelkov. Potrošnik bo dobil jasen pregled, na podlagi katerega se bo lahko odločil za nakup najboljšega proizvoda," mehko regulacijo kot prvi možni ukrep izpostavlja ministrica.

Trgovci bodo izgubljene marže absorbirali v druge marže

"Košarica je eden od poizkusov, da bi vlada zmanjšala pritisk draginje na ljudi. A pretiranega vpliva tukaj ne bo, niti ga nismo pričakovali. Prišlo bo do efekta vodne postelje, ko trgovci ceno targetiranih produktov umetno znižujejo in izgubljene marže prenesejo bodisi na druge izdelke teh dobaviteljev bodisi jih absorbirajo v druge marže," je do učinkovitosti tega ukrepa skeptičen Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

"Že zdaj se dogaja, da so izdelki iz košarice živil cenejši, od napovedi uvedbe so jim trgovci zniževali ceno, drugi izdelki pa se dražijo. Zato menimo, da je košarica živil šele prvi, uvodni ukrep in da bo vlada pripravila učinkovitejše ukrepe, saj od tega velikih učinkov ne bo. Slovenci smo zelo občutljivi na cene in smo že doslej sami primerjali cene izdelkov in iskali najugodnejši nakup. Hkrati se moramo zavedati, da razlika v ceni prinese tudi razliko v storitvah in absolutno tudi v kvaliteti izdelkov, ki jih trgovec ponuja," še dodaja Kuhar. 

"Kot ključna ukrepa vlade vidim dva: Targetirano bi morali pomagati ranljivim gospodinjstvom, ki imajo težave z dostopom do hrane; ta ukrep je že napovedan, a še čakamo, kakšna bo izvedba. Drugi ukrep pa je, da bi morali temeljito preučiti cene v vsaki od slovenskih agroživilskih podverig, denimo v mlekarski itd., da bi videli, ali prihaja do asimetričnih prenosov cen v posamezni panogi. Mi smo te analize že naredili in kažejo, da so se asimetrični prenosi zgodili na ravni kmetijstva, kjer so odkupne cene zrasle bolj, kot so se povišali finančni vložki v kmetijstvu, tako da imamo neravnovesje na primarni ravni," je pogovor za Bloomberg Adria zaključil Kuhar. 

Mehka regulacija kot prvi korak, a morda ne zadnji

Na razpisu je bila za vzpostavitev in upravljanje s spletno stranjo ter za spremljanje cen živil izbrana ponudba podjetja April 8. Cena je sprva znašala 47 tisoč evrov, nato pa so v analizo dodali še pet sezonskih živil, zato je z aneksom cena projekta narasla na 58 tisoč evrov. S 1. septembrom so začeli spremljati ceno živil, danes pa je javno dostopna tudi spletna stran, na kateri so objavljene cene živil. Te bodo spremljali do marca prihodnje leto, vmes pa bodo trikrat naredili tudi analizo cen živil v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Cene bodo na spletni strani posodabljali vsakih 14 dni, dostopna pa bo na spletnem naslovu Naša super hrana in prek portala vlade Republike Slovenije.

Kaj se bo zgodilo, če (ko) zgolj mehka regulacija ne bo dovolj? "Če mehka regulacija ne bo dovolj, bomo zahtevali podatke o cenah od vseh deležnikov v prehranski verigi, na podlagi katerih bomo sprejemali morebitne nadaljnje ukrepe. Tipodatki ne bodo javni, namenjeni bodo potrebam vlade," je zaključila Šinko. Na podlagi podatkov o cenah v prehranski verigi bo vlada tako verjetno poizkusila odkriti področja, na katerih še obstaja manevrski prostor, in z regulacijami tam poskrbeti, da bi se končne cene živil znižale.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar