Regionalno

Proračuni držav v regiji Adria: Trend rasti se obrača

Avtor: Klemen Balanč

19. september 2022, 06:10

Srbija edina država v regiji s proračunskim presežkom v prvi polovici leta

Davčni prihodki držav regije Adria na medletni ravni zabeležili dvomestno rast

Primanjkljaj držav se bo v naslednjih mesecih povečal, zadolževanje se bo dražilo

Proračuni držav v regiji Adria: Trend rasti se obrača

Bloomberg

Podatki o finančnem stanju držav regije Adria kažejo, da so uspele vlade občutno zmanjšati proračunski primanjkljaj v primerjavi z lanskim letom. Ohlajanje potrošnje in pomoč države za blažitev energetske draginje bi lahko sliko javnih financ do konca leta poslabšala.

Največ prihodkov je med državami regije Adria v letošnjem letu zabeležila Slovenija; prav tako je tudi na strani odhodkov. V prvih sedmih mesecih se je v državni proračun steklo 12 odstotkov več sredstev kot v enakem obdobju lani. Čeprav je slovenska vlada v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala izdatke za odstotek, je v prvih sedmih mesecih zabeležila 350 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Višji primanjkljaj ima med državami v regiji le še Hrvaška, Srbija pa je letos edina država s proračunskim presežkom.

V vseh državah regije Adria je prisotna visoka letna rast davčnih prihodkov – v vseh je višina prihodkov z naslova pobranega davka na dodano vrednost zrasla za okoli petino. Analitiki Bloomberg Adria ocenjujejo, da sta glavna razloga za to visoka inflacija in visoka zaposlenost, ki poganja tudi domačo potrošnjo. Toda vedno več je znakov, da so časi debelih krav mimo.

Kaj državne proračune čaka v prihodnje?

Pred državnimi proračuni so težki časi. Visoka inflacija, ki je v vseh državah presegla stopnjo deset odstotkov, bo načela rast potrošnje. Skupaj z ohlajanjem gospodarstva to pomeni, da se bo višina pobranih davkov v prihodnje znižala.

Na odhodkovni strani bodo pritisk na javne finance povzročili ukrepi, ki jih za blažitev posledic energetske draginje sprejemajo oziroma so sprejele države in se bodo finančno poznali v drugi polovici leta in v začetku naslednjega leta. Analitiki Bloomberg Adria ocenjujejo, da bodo do konca leta proračunski primanjkljaji narasli na polovico vrednosti lanskih.

"Kljub pričakovanemu poslabšanju fiskalnih profilov držav regije Adria trendi ne bodo odstopali od širše evropske slike, zaradi česar tuji vlagatelji ne bodo tako občutljivi na povišane primanjkljaje," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. "V prihodnje bodo rasli tako zahtevani donosi na državne obveznice kot njihovi razponi, in sicer predvsem zaradi ukrepov centralnih bank in dogajanja na globalnih finančnih trgih."

"Zahtevana donosnost evrske desetletne slovenske obveznice na sekundarnem trgu znaša 2,8 odstotka, pri čemer v strukturi obrestne mere kreditni pribitek znaša 0,25 odstotne točke. Kreditni pribitek je v primerjavi z začetkom leta 2022 višji za 17 bazičnih točk," pa so nam strošek zadolževanja Slovenije pojasnili z Ministrstva za finance. "Pretežni preostali del dviga zahtevane donosnosti je pripisati srednji evrski obrestni zamenjavi, kar je za Slovenijo eksogeno dano. Slovenija ima širok dostop do virov financiranja in ugoden profil tveganosti dolga oziroma ustrezno razporejena odplačila glavnic dolga po letih," so še sporočili za Bloomberg Adria.
 
 

Vse novice iz rubrike Analiza

Analiza

vse novice iz rubrike Analiza