Komisar za gospodarstvo Evropske unije Paolo Gentiloni se ne strinja z zahtevami Nemčije glede strožjega fiskalnega okvira, saj ta po njegovem mnenju ne bi deloval v vseh državah članicah, poroča Bloomberg. Nemškim zahtevam se je sicer pridružila tudi Slovenija.
"Razumem nemško stališče, je legitimno, vendar mislim, da ni realno uvesti preveč restriktivnih skupnih meril," je dejal Gentiloni v Gandhinagarju v Indiji, kjer se udeležuje srečanja finančnih vodij skupine G20. "Resnica je, da so razmere med evropskimi državami zelo različne. In težko je imeti restriktivno merilo uspešnosti, ki bi ustrezalo vsem."
Po gospodarskih šokih pandemije in vojne v Ukrajini so javne finance držav članic EU neuravnotežene, saj je EU začasno ukinila fiskalno pravilo, države pa so s povečanimi izdatki (in zadolževanjem) ohranjale domačo potrošnjo in reševale industrijo. Fiskalno pravilo veleva, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov BDP, ponovno pa stopa v veljavo leta 2024.
Preberi še
Proračun EU: Dodatnih 19 milijard evrov za višje obresti
Stroški zadolževanja v programu okrevanja po pandemiji so presegli prvotne napovedi.
21.06.2023
EU lani z rekordno visokim primanjkljajem
Največji delež zunanje trgovine EU je predstavljal delež trgovine Nemčije z nečlanicami EU.
02.04.2023
EU v 2022 z rekordnim zunanjetrgovinskim deficitom
EU je zaradi visokih cen energentov ustvarila 432 milijard evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
31.03.2023
Dve največji gospodarstvi območja evra, Nemčija in Francija, sta na nasprotnih bregovih glede fiskalne politike. Francija zagovarja stališče, da morajo biti nova pravila o dolgu in javnofinančnem primanjkljaju fleksibilna, Nemčija pa zahteva stroga in splošna pravila. Konec junija sta nemški finančni minister Christian Lindner in francoski kolega Bruno Le Maire ob robu pogajanj dejala, da pričakujeta kompromis do konca leta.
Slovenija, ki jo je na srečanju finančnih ministrov prejšnji teden zastopal minister Klemen Boštjančič, se je junija skupaj z desetimi državami članicami postavila na stran Nemčije. Evropska fiskalna pravila morajo biti enostavna, pregledna in enaka za vse, je takrat dejal Boštjančič.
"Zavzemamo se za čimprejšnji dogovor o reformi, da bi lahko naslednje leto, ko bodo znova začela veljati fiskalna pravila, ta zaživela v prenovljeni obliki. Reforma mora po našem mnenju združevati srednjeročni pristop pri prilagajanju javnih financ in hkrati dovolj velik manevrski prostor za investicije," pravijo na slovenskem finančnem ministrstvu. Pozdravljajo tudi dejstvo, da se špansko predsedstvo Sveta EU ukvarja s tem vprašanjem.
Evropska komisija je zakonodajne predloge za reformo predstavila aprila, saj predpisujoči pristop, ki se je uporabljal desetletja pred covidom 19, po Gentilonijevem mnenju "ni deloval". Gentiloni je v intervjuju za Bloomberg TV opozoril, da je treba predlog komisije o tem, kako prenoviti zahteve glede zmanjšanja državnega dolga, spremeniti "s previdnostjo".