.webp){kind=icon}
V nedeljo bomo s premikom ure prešli s poletnega na zimski čas. Kot kaže, bomo uro prestavljali še nekaj časa, vse do leta 2026.
Zimsko in poletno prilagajanje časa nas že leta spremlja zaradi varčevanja z energijo. Čeprav smo v zadnjih letih večkrat zasledili, da bi se lahko premik ure v državah Evropske unije (EU) ukinil, uro še vedno prestavljamo.
Nekatere države, kot so Azerbajdžan, Armenija, Argentina, Brazilija, Egipt, Iran, Irak, Rusija, Sirija, Sudan in Turčija, ure ne premikajo več.
Zakaj je premik ure dober in zakaj slab?
Bistven pozitiven razlog za premik ure je predvsem varčevanje z energijo. Več svetlobe poleg tega zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala ter ima pozitivne učinke na gospodarstvo.
Prave ocene učinka glede energetskih prihrankov Evropska komisija ni opravila – kljub pozivom držav članic, tudi Slovenije. To je tudi eden od razlogov, da je zakonodajni postopek ukinitve premikanja ure zastal, so nam povedali na ministrstvu za infrastrukturo.
Tisti, ki premiku ure nasprotujejo, med negativne učinke prištevajo predvsem vpliv na zdravje, pri čemer ima premik najizrazitejši vpliv na kakovost spanca. Veliko ljudi potrebuje precej časa, da se na premik navadijo, saj s premikom ure zmotimo bioritem, ki smo ga navajeni.
Strokovnjaki za spanje zagovarjajo stalni zimski čas, ki je ustaljen z našim naravnim ritmom in je zaradi tega najboljši za javno zdravje. Tudi Evropsko združenje za raziskave spanja je v pismu Evropski komisiji navedlo, da zimski čas izboljša spanec, je bolj zdrav za srce, ima pozitivne učinke na telesno težo ter znižuje uživanje alkohola in tobaka. Pozitivne učinke ima tudi na psihološko zdravje ter uspešnost v šoli in na delovnem mestu.
Kako so premik že poskušali ukiniti, a za zdaj še neuspešno
V Sloveniji uro premikamo že od leta 1982. Leta 2018 je spletna anketa na ravni Evropske unije pokazala, da je 84 odstotkov udeležencev podprlo ukinitev menjave časa. Omenjena anketa je spodbudila tudi predlog Bruslja za ukinitev premikanja ure. Spremembi so bile naklonjene vse države razen Grčije in Cipra.
Evropska komisija je odločitev izbire časa prepustila državam članicam, a je razprava zaradi izbruha covida-19 v letu 2020 nekoliko zastarala in je še vedno nerešena. Na situacijo vplivata tudi energetska kriza in draginja.
Evropski poslanci so sicer določili, da bo premik ure ukinjen v letu 2021, a se to ni zgodilo. Evropska komisija je v uradnem listu Evropske unije kasneje objavila časovni razpored poletnega časa do leta 2026.
Slovencem poletni čas bolj ugaja
Članice Evropske unije so sicer razporejene v tri časovne pasove. Poletni čas so uvedle, da bi privarčevale z energijo, sploh v času vojne in med naftno krizo.
Slovenska vlada je leta 2018 ob predlogu Bruslja sporočila podporo ukinitvi premika ure, javno posvetovanje pa je pokazalo, da prebivalcem Slovenije bolj ugaja poletni čas.
Na Cipru, Portugalskem in Poljskem so večinoma naklonjeni poletnemu času, zimskemu pa Finci, Danci in Nizozemci. Naši južni sosedi zaradi pozitivnih učinkov na turizem bolj ustreza poletni čas.
