Ali lahko izdelek umetne inteligence zaščitimo kot avtorsko delo?

Nove tehnologije, ki jih vsakodnevno lahko uporabljamo pri svojem delu, pogosto olajšajo in marsikomu poenostavijo delo. Ob tem pa sprožajo tudi vedno nove pravne dileme. Ena takih je uporaba umetne inteligence. Ali lahko besedila in slike, ki jih ustvarite s pomočjo umetne inteligence, uporabite v komercialne namene ali pa celo zaščitite kot avtorsko delo? Čeprav hiter vpogled v slovensko zakonodajo o tem ne daje jasnega odgovora, saj naši zakoni uporabe umetne inteligence ne obravnavajo, je vsaj del teh dilem že razrešen z obstoječo pravno ureditvijo.

Avtorska dela so, kot določa zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, individualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. "Če neko vsebino/delo ustvari umetna inteligenca, tako delo ne izpolnjuje pogoja individualne stvaritve in kot tako ni avtorsko delo v tem smislu," so na Uradu RS za intelektualno lastnino pojasnili za Bloomberg Adria. "Stvaritev kot predpostavka avtorskega dela pomeni predvsem, da gre za rezultat človeškega ustvarjanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja, pri čemer pa ima lahko različne stopnje volje in zavesti," pa v komentarju zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ugotavlja pravnik Miha Trampuž.

Ali lahko za takšen izdelek uveljavljamo ali zaračunamo moralno in materialno avtorsko pravico, s katero bi prepovedali uporabo tega dela brez plačila nadomestila? "Če delo ni avtorsko, na njem avtorskih pravic ni in jih tudi ni mogoče prenesti na drugega," so jasni na uradu.

Ponudniki z različnimi ureditvami

To pa ne pomeni, da tega ne smete uporabiti v komercialne namene, na primer za oglaševanje, pri ustvarjanju grafične podobe ali pisanju različnih besedil. Vse je odvisno od tega, kako je to v pogojih uporabe opredelil ponudnik storitve. "Pred uporabo posameznih aplikacij oziroma orodij umetne inteligence je primerno preučiti njihove pogoje uporabe predvsem v luči veljavnega pravnega reda," svetujejo na uradu.

Ne le pri nas, tudi v tujini to vprašanje ni zakonsko urejeno. Jennifer Maisel, odvetnica za intelektualno lastnino v odvetniški družbi Rothwell, Figg, Ernst & Manbeck iz Washingtona, je za FT pojasnila: "Preglejte pogodbo s ponudnikom programske opreme, da ugotovite, kakšna so jamstva glede vsebine, na kateri je bila generativna umetna inteligenca usposobljena, in ali so že vzpostavljena varovala za preprečevanje zahtevkov tretjih oseb za kršitev avtorskih pravic."

OpenAI, ki uporabnikom ponuja klepetalnik ChatGPT, v pravilih uporabe navaja, da tem tudi predaja vse pravice za uporabo končnih izdelkov. To pomeni, da jih uporabniki lahko uporabljajo za vse namene, tudi komercialne. "Sami ste odgovorni za vsebino, tudi da zagotovite, da ne kršite zakonov," navajajo pravila, s katerimi so se sami distancirali od morebitnih pravnih sporov glede avtorskih pravic. S tem se želijo znebiti odgovornosti, če bo pri vašem izdelku reproducirano delo, ki je avtorsko zaščiteno.

Depositphotos

 

Midjourney, ki omogoča ustvarjanje slik, pa medtem pravice uporabe določa glede na to, kakšen naročniški paket ima sklenjen uporabniki. Če orodje uporabljate brezplačno, potem slik ne smete uporabljati v komercialne namene. To je dovoljeno samo tistim, ki plačujejo naročnino.

Reprodukcija zaščitenih del

Umetna inteligenca sicer uporablja že obstoječa dela in jih reproducira. Ceyhun N. Pehlivan, vodja odvetniške pisarne Linklaters za telekomunikacije, medije in tehnologijo ter intelektualno lastnino v Madridu, je po poročanju FT poudaril, da generativne platforme umetne inteligence na trgu – ChatGPT, AlphaCode, GitHub Copilot in Bard – "zbirajo informacije, vključno z besedili, slikami in videoposnetki, težava pa je, da so nekatere med njimi zaščitene z avtorskimi pravicami". Čeprav ta orodja uporablja vedno več ljudi, pa ni odgovora, kako bi to v prihodnje lahko pravno uredili.  "Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti," pravi Pehlivan.

Med prvimi, ki naj bi sprejela  predpise o generativni umetni inteligenci, bo najbrž EU, saj je v pripravi že uredba, ki naj bi bila končana prihodnje leto. Čeprav avtorske pravice v prvotnih osnutkih niso bile obravnavane, je Evropski parlament minuli mesec dodal klavzulo, ki od razvijalcev generativne umetne inteligence zahteva, da "dajo na voljo povzetke avtorsko zaščitenega gradiva, ki je bilo uporabljeno za usposabljanje njihovih sistemov". Vendar ni določeno, kaj naj bi ti povzetki vsebovali, ugotavlja Pehlivan.

Zlorabe avtorskih pravic

Evropska direktiva o avtorskih pravicah, ki je začela veljati leta 2019, navaja, da morajo imetniki avtorskih pravic preprečiti uporabo svojih podatkov, če jih orodja generativne umetne inteligence ali druge vrste programske opreme za iskanje po spletu lahko najdejo. Medtem pa je v Združenem kraljestvu že prepovedano neomejeno rudarjenje podatkov iz spletnih virov.

Svet EU je maja 2021 kriminaliteto na področju intelektualne lastnine vključil med deset najpomembnejših nalog v boju proti organiziranemu kriminalu, ki jih je treba obravnavati v obdobju 2022–2025. Študija, ki jo je pripravil Urad EU za intelektualno lastnino, namreč ugotavlja, da se uporaba tehnologij umetne inteligence za kriminalne namene, vključno s kršenjem avtorskih pravic, povečuje. Po drugi strani pa bo lahko umetna inteligenca tudi izboljšala učinkovitost pri odkrivanju kršitev avtorskih pravic.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar