V EU korak k regulaciji umetne inteligence: Kaj menijo naši poslanci?

Izvršni direktor podjetja OpenAI Sam Altman je odločevalce preko luže prosil za reguliranje umetne inteligence (UI), prvi odgovor pa je ponudila Evropska unija (EU), ki tako ostaja pionirka na področju reguliranja tehnološkega sektorja.

Evropski parlament je v današnjem glasovanju podprl predlog Zakona o umetni inteligenci (angl. Articifial Intelligence Act), ki bi v primeru implementacije predstavljal prvi poskus regulacije hitro vzpenjajočega se področja. Predlog je podprlo vseh osem slovenskih poslancev, sprejetju pa sledi še usklajevanje z Evropsko komisijo in Svetom EU.

"Umetne inteligence ne gre ovirati, jo je pa treba regulirati," nam je povedal evropski poslanec Matjaž Nemec (SD/S&D).

Zakon se v veliki meri osredotoča na transparentnost storitev umetne inteligence. Klepetalni roboti, kot je OpenAI-jev ChatGPT, bodo morali jasno navesti, če so bili usposobljeni z avtorsko zaščitenim gradivom, vsebina, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence, pa bo morala biti označena kot taka.

Pravila, ki bi prišla v poštev, bi bila odvisna od ocenjene ravni tveganja posameznega UI sistema, sistemi z nesprejemljivo ravnijo tveganja za varnost ljudi pa bi bili prepovedani. Sem spada več t.i. biometričnih sistemov, ki omogočajo identifikacijo na daljavo v realnem času ali razvrščajo posameznike na podlagi občutljivih lastnosti. Visoko tveganje po mnenju evropskih poslancev naj bi imeli sistemi, ki ogrožajo človekovo zdravje, varnost, temeljne pravice, okolje in vplivajo na izide volitev.

Bloomberg

Predlog zakona je podprlo 499 evropskih poslancev, proti se je izreklo 28 poslancev, 93 pa se je glasovanja vzdržalo.

Med zaščito pravic in spodbujanjem inovativnosti

Čeprav so vsi slovenski poslanci predlog podprli, stranke poudarjajo različne prioritete pri regulaciji področja. Bolj levo usmerjene stranke, kot so socialni demokrati (S&D) in gibanje Renew Europe, zagovarjajo predvsem okvir varstva pravic, medtem ko desna Evropska ljudska stranka (ELS) opozarja na omejevanje inovacij, ki bi ga lahko prinesla prekomerna regulacija.

Renew Europe

"Seveda je temeljno vprašanje predloga razmerje med varstvom svoboščin in tehnološkim napredkom, čeprav je zame to precej umetna dilema, saj je predlog na mizi v resnici predvsem odziv na tehnološki napredek, ki smo mu priča, in dvomim, da bo lahko ta predlog na kakršenkoli način bistveno vplival na prihodnji tehnološki razvoj," pravi poslanec Renew Europe Klemen Grošelj (Gibanje Svoboda).

STA

 

Po njegovem mnenju bo predlog, "ki je za odtenek bolj naklonjen varstvu svoboščin," dobra podlaga ne samo za regulacijo znotraj EU, ampak tudi širše. S tem bo sledila zakonoma Digital Market Act (DMA) in Digital Services Act (DSA), ki sta danes vse bolj sprejeta kot temelj regulacije digitalnih trgov tudi izven EU. "Tudi tedaj je bilo veliko pomislekov in kot danes lahko ugotovimo, so se ti izkazali za neupravičene," meni.

"Tudi meni je prioriteta zaščita potrošnikov in človekovih pravic, a hkrati menim, da to ne bo onemogočilo razvoja in uvajanja produktov umetne inteligence na trg ali pa omejilo razvoja evropske industrije," je dejala poslanka Irena Joveva (Gibanje Svoboda). Nasprotno, Joveva verjame, da bo ta regulatorni okvir koristil tudi poslovnemu svetu, saj bo prinesel pravno jasnost.

"Umetna inteligenca že zdaj korenito spreminja različna področja in brez dvoma ima potencial za dvig produktivnosti in odpiranje novih možnosti, vendar je treba zagotoviti, da bodo te tehnologije uporabljene etično in na način, da jim lahko zaupamo. Biometrični nadzor in kategorizacija prebivalstva, t. i. predikativno določanje obnašanja, manipulacije demokratičnega diskurza, nebrzdana uporaba za represijo ljudi z umetno inteligenco, vse to je žal že pogosta praksa v nekaterih državah, kar pa se v EU preprosto ne sme dogajati," še dodaja.

STA

 

Predlog je podprl tudi Milan Brglez (Renew Europe/GS), ki je ocenil, da je predlog dober in uravnotežen, saj sočasno daje najvišjo zaščito človekovih pravic, hkrati pa omogoča razvoj inovacij.

S&D

Po mnenju socialdemokratskega poslanca Matjaža Nemca je ustrezna zakonska regulativa področja nujna, ne zato, ker bi želeli omejiti pozitivne učinke, ampak zavoljo "zaščite človekova dostojanstva in varstva uporabnikov orodij umetne inteligence in vseh, na katere ima raba umetne inteligence (ne)posreden vpliv."

Tudi Nemec se zaveda napetosti med konkurenčnostjo Evrope in zaščito njenih prebivalcev. "Z danim predlogom menim, da smo našli ustrezno ravnovesje med tema dvema vidikoma, ob tem pa poudarjam, da nobena poslovna korist ne more upravičiti podrejanja delavcev umetni inteligenci. Sam sem podprl vse predloge sprememb, ki dodatno ščitijo temeljne pravice, zdravje in varnost ljudi, bodisi delavcev, uporabnikov, prosilcev za azil," dodaja.

STA

 

ELS

Najbolj kritičen do predloga je bil poslanec Milan Zver (SDS). "Menim, da je šla EU s predpisi in regulacijo glede umetne inteligence predaleč, zato imajo nekateri največji svetovni ponudniki storitev UI zadržke pri vstopanju na trg EU," nam je sporočil, kot primera pa navaja postavljanje enostranskih pogojev za Googlov klepetalnik Bard in "grožnje" evropske komisarke Vere Jourove družbenemu omrežju Twitter, ki zaradi "bohotne birokracije EU razmišlja o izstopu iz trga EU."

Na glasovanju je sicer podprl uravnoteženo besedilo akta, skupaj z vsemi amandmaji, ki so šli "v smeri manj regulacije in večje odprtosti za izkoriščanje priložnosti" umetne inteligence. Po njegovem mnenju ima umetna inteligenca lahko pozitivne učinke na reševanje družbenih izzivov, kar vključuje "izboljšanje zdravstvenega varstva, javnih in zasebnih storitev, prometa in proizvodnje ter zmanjšanje stroškov in bremen zelene preobrazbe."

STA

 

"Akt o umetni inteligenci predstavlja prelomni del zakonodaje, saj gre za prvi primer regulacije tega področja na svetu. Potrebujemo jasne standarde, ki temeljijo na evropskih demokratičnih vrednotah, preprečiti moramo kakršna koli tveganja zlorabe umetne inteligence. Zakonodajni akt zato vsebuje vse potrebne varovalke. Z novimi standardi za regulacijo umetne inteligence zagotavljamo razvoj in uporabo tehnologije na odgovoren in etičen način, hkrati pa podpira inovacije in gospodarsko rast," pa ocenjuje Romana Tomc (ELS/SDS), ki je predlog prav tako podprla. 

Amandmirani predlog sta potrdila tudi poslanec Franc Bogovič (SLS) in poslanka Ljudmila Novak (NSi). Oba zagovarjata ravnotežje med zaščito državljanov pred potencialnimi tveganji in spodbujanjem inovacij v evropski industriji. "Menim, da lahko ta predlog zakonodaje postane svetovni standard za regulacijo UI, saj po mojem mnenju zagotavlja, da se tovrstna tehnologija razvija in uporablja na odgovoren in etičen način, hkrati pa podpira inovacije in gospodarsko rast," je dejal Bogovič.

STA

 

V politični skupini Evropske ljudske stranke so si v pogajanjih prizadevali za jasno razlikovanje med različnimi stopnjami tveganja pri različnih modelih UI, inovacijam prijaznejši pristop k t.i. regulativnim peskovnikom in razširitev seznama prepovedanih praks uporabe UI, vključno z biometrično kategorizacijo. "Glede prepovedi biometrične identifikacije v realnem času v naši politični skupini ocenjujemo, da je v uredbi potrebna izjema, in sicer za primere pogrešanih oseb ali otrok ter preprečevanje terorističnih napadov," je dodal poslanec.

"Želim si, da bo zakon, o katerem bomo glasovali, okrepil evropsko industrijo za nove tehnologije, saj ta do sedaj še ni dobila priložnosti, ki bi jo potrebovala, da bi v razvoju sledila Združenim državam Amerike (ZDA) ali Kitajski," je dejala Novak.

STA

 

*Dopolnjeno z dodatnimi izjavami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar