"25 odstotkov nekih projektov umetne inteligence je uspešnih," je statistiko na Bloomberg Adria konferenci Future Fusion Summit predstavil Robert Božič, generalni direktor IBM Slovenija. Tudi na ravni IBM so že leta 2017 začeli z uvajanjem naprednih tehnologij, z razvojem generativne umetne inteligence (AI) pa se je začel projekt resneje razvijati, kar je prineslo milijardne prihranke in povečalo produktivnost.
"Mislim, da je 25 odstotkov [uspešnih projektov] v tem trenutku tisto, kar smo sposobni doseči," se je na predstavljene številke odzval Jure Remškar, direktor SmartComa. Dodaja, da verjetno največja ovira nista ne infrastruktura ne energetika: "Premik v naši zavesti, v kulturi je po moje tisto, kar je ključno, da naredimo, da bodo ti projekti dosegli večjo stopnjo uspešnosti."
Tudi sam je delil izkušnjo. Pred tremi leti so v njihovem podjetju z okoli 70 zaposlenimi začeli z uvajanjem z velikega jezikovnega modela (LLM), da bi se hitreje odzivali na težave strank. Po dveh letih razvoja in testiranja so projekt lani ugasnili, ker so ugotovili, da niso bili sposobni obdelati določenih slik, shem, diagramov na takšen način, da bi dobili bolj relevantne informacije. "Sam projekt ni bil uspešen. Po drugi strani pa smo lani zamenjali logiko in začeli z uporabo odprtega, plačljivega, velikega jezikovnega modela, ki nam je omogočil bistveno hitrejšo in bolj uporabno aplikacijo," je dejal.
Preberi še

Financiranje prihodnosti: Kje dobiti kapital za razvoj novih tehnologij?
Na konferenci Bloomberg Adria o iskanju denarja za zagonska tehnološka podjetja.
10.06.2025

'Če smo imeli dober hiter športni avto, zdaj dobimo formula 1 bolido'
Prihaja superračunalnik Vega 2: "Računalniška moč se bo povečala do neslutenih moči."
10.06.2025

Matjaž Han: Država mora biti hitra in fleksibilna in ne toga kot do sedaj
Slovenija ima težavo: nimamo dovolj tveganega kapitala, na drugi strani pa imamo veliko znanja.
10.06.2025

Jan Mikolon: Pariz je 'powerhouse' umetne inteligence v Evropi
Konferenco Bloomberg Adria Future Fusion Summit je odprl Jan Mikolon.
10.06.2025
Iz linearnega v eksponencialni razvoj tehnologije
Članica uprave Telekoma Slovenije Vesna Prodnik je odstrla vpogled v dogajanje v telekomunikacijah: "Za digitalno infrastrukturo prihodnosti je treba zagotoviti najprej povezljivost, na drugi strani pa smo zdaj v ciklu transformacije, kjer iz klasičnih storitev postajamo ponudniki oblačnih storitev." Dodala je, da bo za dejansko vzpostavitev digitalne infrastrukture treba vzpostaviti sistem podatkovnih centrov, ne samo enega kvantnega računalnika. "Če želimo imeti velike podatkovne centre, bomo imeli tudi veliko energetsko porabo, vprašanje pa je, kako zmogljivo je naše energetsko omrežje," je izpostavila.
Večinoma se pogovarjamo o umetni inteligenci, pravi Prodnik, na pohodu pa so še druge tehnologije, za katere bomo po njenem mnenju potrebovali dve zadevi: popolno optično povezljivost in 5G omrežja (s standalone postavitvijo): "V tem primeru bomo imeli osnovno infrastrukturo, ki bo moral biti nadgrajena v robustno, varno in odporno omrežje."
Pri Telekomu k stvarem pristopajo sistematično, s pogledom usmerjenim precej daleč v prihodnost, tudi 10 ali 20 let naprej. Pri tem poudarja, da se tehnologija v tehnološkem smislu razvija eksponencialno: "Prej je šel razvoj tehnologije nekako linearno, trenutno pa se soočamo z eksponentnim razvojem tehnologije."
"Podatki so glavno sredstvo in ključni element v neki uspešni digitalizaciji. Na žalost, to kar danes še vedno gledamo, se srečujemo z določenim odstotkom digitalizacijskih problemov, kjer so podjetja praktično še vedno na začetni stopnji, podatke šele ustvarjajo iz nekih ročnih procesov," ugotavlja direktor Adriatic regije BE-terna Iztok Juvan. Nekateri so naredili resen korak k digitalni preobrazbi in sprejemajo podatkovno vodene odločitve, namesto odločitev na podlagi občutkov. "Tipično so ta podjetja v neki zgodnji fazi vložila dovolj časa in energije v razvoj podatkovne strategije, kjer so se dotaknila ključnih vprašanj, kakšne vrste podatkov ima, kje so, nekaj je strukturiranih, nekaj ne."
Juvan je dejal: "Tehnologija je na voljo, orodja, v tem trenutku zadostna, infrastruktura tudi, manjka pa po mojem mnenju predvsem volja in pripravljenost za spremembo. Po mojem občutku lahko govorimo o neki celoviti preobrazbi, o uspešno izvedenih digitalnih preobrazbah, v zelo majhnem odstotku. Namreč večinoma jih na zastarele sisteme poskuša implementirati neka nova digitalizacijska orodja." Za primerjavo si je izposodil besede iz literature, da je to, kot bi želeli našminkati pujsa – še vedno je pujs. "Če me vprašate po prioritetah: en del je pripravljenost na spremembe, visoka podpora najvišjega vodstva, ki mora spremembe propagirati, sicer ostane strategija na papirju."
Dodal je še: "Podjetje je takrat globoko v digitalni preobrazbi, ko prenavlja procese, ko prenavlja dokumentacijo, ko so odločitve sprejete na podlagi podatkov. Ko je cilj tudi optimizacija uporabniške izkušnje. Podjetja so sedaj na preseku in vstopajo v digitalne preobrazbe. Nisem še videl veliko primerov digitalne preobrazbe podjetij."
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...